Domov » Vsi članki » Članek » Zdravniška napotnica – čudežna listina na poti k ozdravitvi?

Zdravniška napotnica – čudežna listina na poti k ozdravitvi?


mag.

mag. Borut Ambrožič, zastopnik pacientovih pravic
Borut Ambrožič, zastopnik pacientovih pravic, Maribor

Mnogo pacientov se obrača na zastopnike pacientovih pravic z vprašanji glede stvari, ki se ljudem, zaposlenim v sistemu zdravstvenega varstva ali zavarovanja, zdijo razumljive in samoumevne, a nam praksa na terenu kaže popolnoma drugačno sliko. Gre za splošno (ne)razumevanje osnovnih dokumentov, s katerimi operirajo izvajalci zdravstvenih storitev. K temu pripomorejo tudi ciklične spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih laiki in delno tudi stroka le stežka dohajajo. Pojem zdravniške napotnice je tesno povezan s pojmom časa. Gre seveda za čakalne dobe, ki so jim pacienti izpostavljeni v zdravstvenem sistemu.

Zdravniška napotnica

Napotnica je listina, s katero osebni ali napotni zdravnik prenaša pooblastila za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni na druge zdravnike na isti ali višji ravni zdravstvene dejavnosti. Ker je ta pomemben dokument vezan na zdravstveno zavarovanje, omogoča zavarovancem brezplačno zdravstveno varstvo (v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja). Formalno je napotnica veljavna takrat, ko je pravilno izpolnjena. Izpolni jo lahko le zdravnik, s katerim ima ZZZS posredno ali neposredno sklenjeno pogodbo. Časovna omejitev napotnice začne teči z dnem, ko specialist, h kateremu jo je splošni zdravnik napotil, sprejme zavarovano osebo (pacienta) na pregled, zdravljenje ali obravnavo.

Napotnica ni potrebna v naslednjih primerih:

  1. za pregled pri okulistu zaradi ugotavljanja vida oziroma predpisovanja pripomočkov za vid,
  2. za pregled in zdravljenje pri specialistu – psihiatru,
  3. za izbranega osebnega zdravnika (splošnega, pediatra, ginekologa, zobozdravnika), 
  4. za sprejem doječe matere v bolnišnico (kadar je to potrebno zaradi otroka),
  5. v primeru nujne medicinske pomoči, 
  6. za napotitev na zdravniško komisijo,* 
  7. za napotitev na zdraviliško zdravljenje,
  8. za napotitev na zdravljenje v tujino,
  9. za napotitev na laboratorijske storitve in rentgenska slikanja, pri katerih ni potreben specialistični izvid,
  10. za napotitev na zdravljenje na domu,
  11. za napotitev na fizioterapevtske in logopedske storitve, 
  12. za napotitev na storitve, ki jih opravljajo psihologi, defektologi, ortopedagogi.

* Od št. 6 do 12 pride v poštev drug dokument: delovni nalog ali naročilnica.

Pacient se na zdravstveno storitev naroči osebno ali prek telefona oziroma elektronske pošte, na seznam pa je uvrščen šele po predložitvi izvirnika napotnice.

Sprejeti Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah naj bi občutno skrajšal čakalne dobe in upošteval eno do osnovnih pacientovih pravic: pravico do upoštevanja pacientovega časa. Na podlagi »novega« Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, ki je v uporabi od 3. septembra 2010, se zdravniške napotnice izdajajo v treh barvah oz. so stopenjske:

Napotnica z oznako NUJNO je rdeče barve. Pacient mora biti v primeru izdaje take napotnice obravnavan v enem dnevu.

Napotnica z oznako HITROje rumene barve. Pacient mora biti v primeru izdaje take napotnice obravnavan v treh mesecih.

Napotnica z oznako REDNOje zelene barve. Pacient mora biti v primeru izdaje take napotnice obravnavan najpozneje v pol leta.

Napotni zdravnik je tisti, ki določi barvo oz. stopnjo nujnosti napotnice. Po prej omenjenem pravilniku pa ima zdravnik, h kateremu je pacient napoten, pravico zvišati ali znižati stopnjo nujnosti.

Čakalne dobe

Pri čakalnih dobah je pri malignih obolenjih najdaljša dopustna doba mesec dni, pri ortopedskih operativnih posegih 12 mesecev, za izdelavo protetičnih nadomestkov po končni sanaciji zobovja 12 mesecev, za ortodontsko zdravljenje pa od 12 do 18 mesecev.

Če izvajalci teh čakalnih dob ne morejo zagotoviti, morajo bolniku poiskati termin pri drugem izvajalcu. Bolnike, ki na pregled čakajo dlje, kot so še dopustne čakalne dobe, pa morajo povabiti na kontrolni pregled.

V primeru nujne medicinske pomoči napotnice seveda ne potrebujemo, vendar velja dobro razmisliti, ali res potrebujemo nujno pomoč, da ne zasedamo mesta pred ljudmi, ki so življenjsko ogroženi.

Pacient se na zdravstveno storitev naroči osebno ali prek telefona oziroma elektronske pošte, na seznam pa je uvrščen šele po predložitvi izvirnika napotnice (v petih dneh od rezervacije). Pacient lahko na podlagi pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev izbere tistega, ki ima najkrajšo čakalno dobo.

Odsotnost mora pacient pisno ali ustno opravičiti v 14 dneh od dneva načrtovane izvedbe zdravstvene storitve, sicer bo izbrisan s čakalnega seznama. Čakalne sezname lahko preverite na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje.

Iz podatkov Ministrstva za zdravje o številu čakajočih na pregled pri specialistih je razvidno, da se število čakajočih zmanjšuje. Od septembra lani, ko je na pregled čakalo 83.642 ljudi, se je to število do avgusta letos zmanjšalo za skoraj 47 odstotkov. A še vedno je v čakalni vrsti 44.445 ljudi (podatek velja na dan 1. 8. 2011).

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 57, november 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo