Domov » Vsi članki » Članek » Vsak šesti par ima težave pri zanositvi

Vsak šesti par ima težave pri zanositvi


Anja Šelih, študentka 5. letnika medicine
Anja Šelih, študentka 5. letnika medicine, Medicinska fakulteta Ljubljana

Neplodnost (sterilnost) je problem, ki je precej prisoten v našem življenju. Sodeč po raziskavah prizadene enega od šestih parov. Vpliva na ekonomsko in družbeno življenje ljudi. V približno polovici primerov najdemo vzrok za st pri ženskah (težave pri ovulaciji, vzrok je lahko tudi v jajcevodu ali v maternici), v tretjini primerov pri moških, v približno 15 odstotkih pa vzrok neplodnosti ostaja neznan. Na srečo obstajajo učinkoviti načini zdravljenja, s katerimi lahko tem parom pomagamo.

Nosečnost je rezultat več zaporednih procesov. Najprej se iz jajčnika sprosti jajčna celica (ovulacija), ki skozi jajcevod potuje do maternice. Na poti jajčne celice do maternice pride do oploditve jajčeca s semenčico. Najpogosteje se to zgodi v jajcevodu. Oplojeno jajčece se nato ugnezdi (implantira) v maternici. Neplodnost nastopi, če pride do napak v katerem izmed vpletenih procesov ali če je kateri izmed sodelujočih organov okvarjen.

Po definiciji o neplodnosti govorimo, ko par po enem letu rednih (vsak drugi dan) nezaščitenih spolnih odnosov ne more zanositi. Govorimo lahko o primarni neplodnosti, ko ženska še nikoli prej ni zanosila, ali o sekundarni neplodnosti, ko je bila vsaj ena prejšnja zanositev uspešna, nadaljnje zanositve pa so neuspešne.

Ko iščemo vzrok za neplodnost, je smiselno pogledati in oceniti ovulacijo in anatomijo rodil pri ženski ter spermiogram pri moškem.

Varikokela – najpogostejši vzrok za moško neplodnost

Varikokela je bolezensko stanje, pri katerem pride do razširjenih ven v testisu moškega. Posledica tega je zastajanje krvi in višja temperatura v testisu kot normalno, kar neugodno vpliva na obliko in število semenčic. Razlog za moško neplodnost je lahko tudi odsotnost spermijev v izlivu zaradi napak v razvoju spermijev ali pa je vzrok anatomska nepravilnost, zato spermiji ne pridejo v semensko tekočino. Spermiji so lahko slabše gibljivi, njihovo število v semenskem izlivu je manjše ali pa so vzrok za neplodnost motnje ejakulacije. Kakovost semena slabšajo tudi kajenje, alkohol, droge, kava in stres. Vzrok za neplodnost žensk je najpogosteje nepravilna ovulacija Pri ženskah so lahko vzrok za neplodnost hormonske motnje (izostanek ovulacije), endometrioza, delno prehodni ali neprehodni jajcevodi, ciste jajčnika, različne nepravilnosti maternice. Med nepravilnostmi maternice je septum (pregrada) najpogostejša prirojena nepravilnost. Največji delež pri vzrokih za neplodnost žensk zavzema nepravilna ovulacija. Upoštevati moramo tudi starost ženske in njeno telesno težo.

Moški, ki zjutraj poljubijo svojo ženo, v povprečju živijo pet let dlje kot tisti, ki odidejo v službo brez poljuba.

Vzrok za neprehodne ali delno prehodne jajcevode predstavlja vnetje, ki je najpogosteje posledica okužbe s spolno prenosljivimi mikroorganizmi. Vnetje lahko povzroča tudi zarastline v mali medenici ali pa se vnetne spremembe pojavijo v sluznici maternične votline, kar oboje negativno vpliva na oploditev in ugnezditev zarodka. Zdravljenje sterilnosti zaradi omenjenega vzroka je lahko operativno ali pa se poslužujemo umetne oploditve.

Endometrioza je bolezen, pri kateri sluznico maternične votline najdemo tudi v drugih organih, trebušni votlini ali v obliki čokoladnih cist na jajčnikih. Zdravljenje omenjene bolezni je predvsem operativno.

Sindrom policističnih jajčnikov prizadene ženske v rodnem obdobju in je najpogostejši razlog anovulatorne neplodnosti v razvitem svetu. Ženske imajo nepravilnosti v menstruacijskem ciklusu (boleče, močne in neredne krvavitve). Bolezen se lahko kombinira tudi z neprehodnostjo jajčnikov. Pri zdravljenju moramo zato upoštevati oba problema. Neprehodnost jajcevodov, kot že omenjeno, zdravimo operativno, ovulacijo pa pospešimo s hormonskimi pripravki. Pri hormonski stimulaciji jajčnikov z gonadotropini je možno, da pride do večplodne nosečnosti, ki je lahko nevarna za mater in plod. Bolezen policističnih jajčnikov je povezana tudi z debelostjo, pri čemer je prvi korak k ozdravitvi zmanjšanje telesne teže.

Zdravljenje neplodnosti je obremenjujoče

Diagnostika neplodnosti poteka v več korakih. Pri moškem opravimo pregled semena. Pri ženski ugotavljamo prisotnost drugih bolezni in ali jemlje kakšna zdravila, ki bi lahko negativno vplivala na plodnost. Nato naredimo načrt za zdravljenje. Najprej je treba ugotoviti, če ima ženska redno ovulacijo, kar sklepamo na podlagi rednosti menstruacijskega ciklusa. Z ultrazvokom lahko vidimo spremembe na maternici in jajčnikih, z laparoskopijo (invaziven poseg, s katerim pregledamo notranjost trebušne votline) in histeroskopijo (diagnostični endoskopski pregled maternične votline) ugotavljamo prehodnost jajcevodov ter funkcionalno stanje ženskih rodil, s preiskavo krvi pa hormonsko stanje ženske. Zdravljenje neplodnosti je psihično in fizično obremenjujoče, zato je pomembno, da paru ponudimo ustrezno psihološko pomoč in svetovanje. Najpomembnejši napovedni dejavnik pri izidu zdravljenja neplodnosti je starost ženske. V Sloveniji je zdravljenje zelo uspešno, če so ženske mlajše od 35 let. Kljub vsem metodam, ki so nam na voljo, pa pri približno 15 % parov vzroki za neplodnost ostanejo neznani.

ZZZS krije šest postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjoZZZS krije šest postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo Če par kljub omenjenim medicinskim posegom ne zanosi, ostaja še možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo. Temeljna metoda oploditve z biomedicinsko pomočjo je zunajtelesna oploditev, pri kateri žensko in moško spolno celico združimo zunaj telesa. V Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje krije šest postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Če v tem času ni prišlo do zanositve, postanejo pari samoplačniki.

Obstaja več različnih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, od katerih se v Sloveniji uporabljajo večinoma trije: intrauterina inseminacija (iui), in vitro oploditev (ivf) in mikrokirurška oploditev (icsi).

Intrauterina inseminacija (IUI):

Uporablja se pri parih, kjer je kvaliteta semena le malo zmanjšana, in pri blagi obliki endometrioze. Postopek poteka med ovulacijo, in sicer spermo preko plastičnega katetra vstavimo direktno v maternično votlino. Hkrati farmakološko povzročimo tudi blago stimulacijo jajčnikov. Metoda je uspešna v 8–9 % na menstruacijski ciklus. Večplodna nosečnost je zaplet, ki se pojavi v približno 30 %.

In vitro oploditev (IVF):

Indikacije za omenjeni postopek so številne: moška neplodnost, endometrioza, neuspešna stimulacija jajčnikov, dlje časa trajajoča nepojasnjena neplodnost. S hormonsko stimulacijo spodbudimo rast jajčnih foliklov. Z injekcijo nato odstranimo jajčne celice in jih prenesemo v inkubator. Na celičnem gojišču s spermijem oplodimo jajčno celico in jo vrnemo v inkubator za 24 do 48 ur. Zarodke nato prenesemo v maternico, 48 do 72 ur po začetnem odvzemu jajčec. Po slovenski zakonodaji je dovoljeno v maternico prenesti največ tri zarodke hkrati. Zarodke dobre kakovosti, ki jih ne vnesemo v maternico, lahko zamrznemo in shranimo za prihodnje postopke. Rezultati postopka ivf se razlikujejo med bolnicami, pri čemer imajo v Ljubljani 33 % uspešnost pri zanositvi, v Mariboru pa 36 %. Postopek v Sloveniji opravljajo še v Postojni. Najpomembnejši faktor pri razpletu postopka ivf je starost ženske, pri čemer je postopek uspešnejši pri mlajših ženskah. Zanimiv je podatek, da se približno četrtina vseh oploditev ivf konča z rojstvom dvojčkov.

Mikrokirurška oploditev (ICSI):

Postopek je odličen za zdravljenje moške neplodnosti, saj pri omenjeni metodi za oploditev potrebujemo samo eno semenčico. Razlog za to je, da semenčico vstavimo direktno v jajčece. Uspešnost metode je približno 25 % na menstruacijski ciklus. Rojstvo otroka je za marsikoga najlepši dogodek v življenju. Zaradi vedno bolj stresnega življenja je vse več parov prikrajšanih za to veselje. Na srečo pa znanost in medicina napredujeta iz dneva v dan, zato lahko na tem področju optimistično zremo v prihodnost.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 57, november 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo