Domov » Vsi članki » Članek » Težave s suhimi očmi – ne prezrite jih

Težave s suhimi očmi – ne prezrite jih


prim. mag. Aleksandra Kraut, dr. med., Očesna klinika Ljubljana

Težave s suhimi očmi
Na začetku pomladi veliko ljudi išče pomoč pri zdravnikih ali v lekarnah zaradi suhega očesa. Suho oko je čedalje pogostejša bolezen in je odraz staranja prebivalstva, današnjega načina življenja in v nekaterih primerih posledica raznih bolezni. Ocenjuje se, da ima po 40. letu starosti več kot 25 odstotkov ljudi vsaj občasno suhe oči. Te težave so izrazito podcenjene in neprepoznane, po drugi strani pa bistveno vplivajo na kvaliteto življenja.

Simptomi in znaki suhega očesa:

  • skeleč, pekoč ali praskajoč občutek v očeh, 
  • občutek tujka, 
  • žilav izloček,
  • povečana vzdraženost oči ob srečanju z dimom ali vetrom, 
  • utrujenost oči že po krajšem branju,
  • občutljivost na svetlobo,
  • težko prenašanje kontaktnih leč in 
  • moten vid, ki se poslabša na koncu dneva (pri gledanju TV) ali ob dolgotrajnejšem opravilu na bližino, ki zahteva vidno zbranost (dolgotrajno delo za računalnikom, nočna vožnja avtomobila).

Vzroki za nastanek suhega očesa:

  • slaba kvaliteta solz,
  • zmanjšana tvorba solz, 
  • slabo delovanje vek, 
  • nekatera zdravila: antihipertenzivi, antihistaminiki, spazmolitiki, triciklični antidepresivi, diuretiki, beta-blokatorji, amiodarone, uspavala, kontracepcijske tablete, postmenopavzalna nadomestna hormonska terapija, 
  • drugi vzroki (sonce, veter, visoka nadmorska višina, suha klima, pihanje vročega in suhega zraka (na letalu).

Zdravljenje suhega očesa

Suhega očesa ne moremo ozdraviti, imamo pa veliko možnosti za lajšanje težav in preprečitev hudih okvar na očeh. Zdravljenje ima namen vzpostaviti čim bolj normalno stanje solznega filma, to je zmanjšati suhost očesne površine in omogočiti normalno obnavljanje očesne površine, da prizadeti nima težav in dobro vidi. Učinkovito zdravljenje se seveda začne z razpoznavo vzrokov in rizičnih dejavnikov, ki povzročijo simptome bolezni. Cilj ravnanja je vzdrževati oko vlažno.

Dilema glede konzervansov in preservativov v umetnih solzah

Tradicionalno so pripravki dveh vrst: multidozne plastenke (stekleničke) s preservativom in enoodmerni vsebniki brez preservativa za preobčutljive bolnike. Preservativ varuje pred namnožitvijo bakterij v pripravku, s čimer se pripravku podaljša uporabnost in bistveno zniža cena. Povzroča pa tudi okvare celic na površini, zato so umetne solze brez konzervansov primerne za vse uporabnike. Klasični preservativ benzalkonijev klorid je pogosto prisoten pri različnih očesnih kapljicah, tudi antiglavkomskih, kar morajo bolniki stalno prejemati. Učinki preservativa se kopičijo, zato očesnih kapljic s konzervansom naj ne bi uporabljali več kot štirikrat na dan, ker se lahko razvije medikamentozni konjunktivitis in okvare na površini očesa se stopnjujejo. Najboljše so seveda umetne solze v enoodmernih vsebnikih, ker so pripravljene za enkratno uporabo in vsebujejo le snovi, ki jih prizadeto oko potrebuje.

Principi zdravljenja suhega očesa so:

  1. Urediti probleme vek: pri vnetih vekah (blefaritisu ali meibomitisu) svetujemo redno in nežno čiščenje robov vek z blagim otroškim šamponom oziroma suho gretje vek, odvisno od tipa vnetja. Pri hujših oblikah je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki očesnih kapljic in mazila ali v tabletah (doksiciklin), ker bakterije zavrejo obnavljanje čašastih celic veznice in nastajanje mucina. 
  2. Dodajati solze: blažje oblike suhih oči zdravimo z nadomestki solz, ki jih je na trgu veliko in so v prosti prodaji. Kapljice se uporabljajo tako pogosto, kot je treba, da se omilijo težave, lahko tudi večkrat na uro. Če jih uporabljamo zelo pogosto, svetujemo kapljice brez konzervansa, da se izognemo toksičnim in alergijskim učinkom, ki jih konzervans lahko povzroči. Na voljo so tudi geli, ki imajo večjo viskoznost in se zato dalj časa zadržujejo na očesni površini. Lahko pa začasno motijo vid, zato se priporočajo predvsem pred spanjem. Večina umetnih solz deluje kot lubrikanti. Nekaterim dodajo snovi, ki primanjkujejo v solzah, npr. lipide ali snovi za zaščito pred osmotskim stresom (npr. glicerin, karnitin, eritritol), ki se deloma vsrkajo v celice in tako urejajo osmotsko ravnotežje v celicah napram solzam), ali vitamine in snovi za pospeševanje celjenja (dekspantenol ali vitamin a palmitat). 
  3. Zadrževanje solz: solze lahko dalj časa ohranimo na očesu z zaporo solznih izvodil v nos, nahajajo se v notranjem očesnem kotu na vekah. To naredimo z vsaditvijo čepkov iz silikona ali drugih materialov, ki jih po potrebi lahko odstranimo. 
  4. Drugo: za hude oblike suhih oči, ki jih srečamo pri revmatikih ali v sklopu drugih bolezni, uporabljamo bolj agresivna zdravljenja, v kapljicah proti vnetju, npr. kortikosteroide ali ciklosporin, avtologni serum in sistemsko imunosupresiv. Na voljo so tudi posebne kontaktne leče in očala za zaščito oči pred izsušitvijo ter kirurški posegi, kot je kritje površine z amnijsko membrano ali tarzorafija.

Pomen zdravljenja suhega očesa

Suho oko je kronično stanje, ki ga ne moremo ozdraviti. Cilj terapije je, da ohranjamo oko navlaženo in s tem lajšamo težave bolniku, da ga ne boli, da nima neprijetnih občutkov v očeh, da vidi jasno in lahko v življenju nemoteno deluje. Pri blažjih oblikah suhega očesa, posebno če so težave samo občasne, navadno ne pride do trajnih okvar oči in prizadetim z zdravljenjem predvsem izboljšamo kakovost življenja.

Če opažate enega ali več simptomov suhega očesa, ne oklevajte z obiskom zdravnika ali lekarne. Suhega očesa sicer ne moremo ozdraviti, imamo pa veliko možnosti za lajšanje težav in preprečitev hudih okvar na očeh. Predvsem je treba zmanjšati suhost in omogočiti normalno obnavljanje očesne površine, da prizadeti nima težav in dobro vidi.

Suho oko pa lahko postane tudi kronično in napredujoče obolenje, ko trajno spremenjeni solzni film povzroči kronično draženje na površini očesa in s tem izzove vnetno reakcijo. Tako se na površini očesa vzpostavi začaran krog težav, ki jih vse težje obvladamo. To pripelje do trajnih okvar na površini očesa, vedno hujših težav in trajnih površini očesa moramo z zdravljenjem nekje prekiniti. Zmanjšana tvorba solz ali povečano izhlapevanje solz povzroči nestabilen solzni film, kar izzove povečano osmolarnost solz in koncentracijo različnih produktov in toksinov v solzah. To povzroči vnetno reakcijo na površini očesa in po drugi strani odmiranje celic roženice in veznice zaradi osmotskega stresa. Kronično vnetje na površini povzroči propadanje čašastih celic, ki proizvajajo mucin, in okvare zarodnih celic, ki so edine sposobne obnavljati odmrle celice. Končno pride do nevrotrofičnih okvar, ko ni več refleksov obrambe in refleksov za mežikanje. Površinske dele očesa preraste brazgotinsko tkivo.

Suho oko zdravimo glede na stopnjo izraženosti prizadetosti po 4 stopnjah:

  1. Bolnikom s prizadetostjo robov vek vedno najprej pozdravimo veke. Za lajšanje blažjih oblik suhega očesa svetujemo uporabo umetnih solz ob težavah, hkrati pa tudi izogibanje dejavnikom, ki poslabšajo suho oko, in zdravljenje morebitnega sistemskega obolenja (revmatično, ščitnično obolenje …). 
  2. Za malo težje oblike svetujemo isto, le da je pri pogostem kapanju umetnih solz treba uporabljati kapljice brez konzervansov. 
  3. Hujše oblike (3. in 4. stopnja) zdravijo očesni zdravniki. Pri prisotnem vnetju na očeh občasno dodamo protivnetne kapljice (blage kortikosteroide, ciklosporin), vstavimo čepke v solzna izvodila, predpišemo kapljice mukolitika (acetil cistein) ali kapljice avtolognega seruma (izdelamo iz krvi bolnika). Pri zelo hudih oblikah uporabimo posebne kontaktne leče, posebna očala ali razne kirurške pristope in sistemsko imunosupresivna zdravila.

Katere umetne solze uporabiti?

Če suhega očesa ne zdravimo, se lahko blažje težave prelevijo v kronično in napredujoče obolenje, ko trajno spremenjeni solzni film povzroči kronično draženje na površini očesa in s tem izzove vnetno reakcijo. Začaran krog težav, ki jih vse težje obvladamo, lahko pripelje do trajnih okvar na površini očesa.

Na slovenskem tržišču je veliko različnih vrst umetnih solz, ki se razlikujejo po sestavi glede vsebnosti elektrolitov, osmolarnosti, viskoznosti, konzervansih in posebnih dodatkih. Mnogi oftalmologi svetujejo čim bolj naravne pripravke, npr. iz hialuronske kisline, ki je naravni viskoelastik in je prisotna tudi v očeh.

Noben pripravek ni idealen za vse oblike težav ali vse bolnike, zato svetujemo različne pripravke, uporabnik jih preizkusi in sam izbere ustrezne. Če je umetne solze treba kapati pogosto, se svetuje uporabo kapljic brez konzervansov ali pa kombinacijo različnih pripravkov.

Na spletu so dobri nasveti za izobraževanje laikov in bolnikov: 

  • eMedicine's Eye and Vision Center
  • eMedicine's patient education article Dry Eye Syndrome.

Literatura:

Perry HD. Dry eye disease: pathophysiology, classification, and diagnosis. Am J Manag Care 2008; 14: S79–89.
Lemp MA. Management of dry eye disease. Am J Manag Care 2008; 14: S88–101.
Foster CS, Yuksel E, Anzaar F. Dry eye syndrome. 2009. emedicine.com/article/1210417.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 52, april 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo