Domov » Vsi članki » Članek » Sladkorna bolezen: Ko sprejmeš bolezen, se začne novo življenje

Sladkorna bolezen: Ko sprejmeš bolezen, se začne novo življenje


doc. dr. Andrej Janež
Z doc. dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana, smo se pogovarjali o prihodnosti novega Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove in o dostopnosti obravnave sladkorne bolezni pri nas.

Pogovarjala se je Katja Krasko, foto: Peter Irman.


»Nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog sta zlasti v razvitem svetu ključna vzroka za epidemijo debelosti ter za strmo naraščanje števila sladkornih bolnikov,« opozarja doc. dr. Andrej Janež, dr. med. Obenem dodaja, da se mora tudi država zavedati, kako resen problem je sladkorna bolezen. Predvsem pri tipu 2 sladkorne bolezni je z ustreznim načinom življenja, ustrezno prehrano in gibanjem možno omiliti njen potek. »A šele ko sprejmeš sladkorno bolezen, se začne novo življenje,« je ključno za dr. Janeža.

S koncertom Zdravo življenje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ste ob zaključku leta tudi na ta način opozarjali na neizmerne razsežnosti sladkorne bolezni, te najpogostejše kronične nenalezljive bolezni, in obenem razmere na sedanjem Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. Kakšni so odzivi?

Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za funkcionalno insulinsko terapijo sta priskočila na pomoč Kliničnemu oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. Skupaj smo pripravili koncert Sladko življenje, katerega namen je bil, da še dodatno vzbudimo zanimanje za sladkorno bolezen v Sloveniji.

Koncert Sladko življenjeŠtevilke so pri nas resnično pereče. Po zadnjih podatkih Inštituta za varovanje zdravja, ki segajo v leto 2007, je sladkornih bolnikov več kot 125.000. Po napovedih IDF za leto 2010 naj bi jih bilo že preko 150.000. V  Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana se tako trenutno soočamo s hudo prostorsko stisko. Rešitev smo že našli v novi lokaciji, ki jo je odobril Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Gre za staro pediatrično kliniko, ki pa je  potrebna prenove. Farmacevtska podjetja so se že odzvala povabilu in donirala denar za prenovo. Koncert je bil zato tudi velika zahvala vsem za donacije, ki bodo potekale še v začetku naslednjega leta.

Kako bodo zasnovani novi ambulantni prostori in katere nove vsebine boste dodali pri zdravljenju sladkorne bolezni?

Skupaj z arhitekti smo v oddelku že naredili idejno zasnovo novih ambulantnih prostorov Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. Končno bomo vse dejavnosti združili pod eno streho. Do sedaj smo morali namreč zaradi hude prostorske stiske del dejavnosti premakniti na druge lokacije. Lani smo bili tako prisiljeni na Nazorjevi naredili enoto za funkcionalno inzulinsko terapijo in inzulinske črpalke. Del dejavnosti, vezane na nosečnice, smo opravljali kar v ginekološki kliniki UKC. V novih prostorih bomo uspeli spraviti vse pod eno streho in narediti dober ambulantni program, ki ga diabetes nujno potrebuje. Poleg vsakodnevne urgentne triažne dejavnosti bomo imeli tudi štiri redne celodnevne ambulante. Okrepili bomo tudi izobraževalno dejavnost, ki bo potekala tako na skupinski kot individualni ravni. Iz dislocirane enote bomo premestili tudi  Center za zdravljenje z inzulinsko črpalko, okrepili ambulante za diabetično nogo, nosečnost in velik poudarek dali tako imenovani multifaktorski obravnavi. Preselili se bomo z 200 m2 na večjo kvadraturo, ki pa nikakor ni predimenzionirana. V novem oddelku si želimo imeti tudi svojega okulista, dietetika ... Celoten ambulantni tim bo tako na voljo na enem mestu. Če bomo dobro zastavili prenovo, bomo selitev izpeljali do poletja 2010. V letošnjem letu smo v sedanjem oddelku z majhnimi posegi vseeno izboljšali pogoje dela. Polepšali smo ambulanto za intenzivno nego, da bodo prostori še bolj prijazni bolnikom. S predelnimi stenami smo jim omogočili še več intimnosti.

Ali je slovenskim bolnikom s sladkorno boleznijo namenjeno kakovostno zdravljenje? Se strinjate z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem, ki je v prid sedanjemu sistemu zdravljenja ocenil, da je »dobro« biti sladkorni bolnik v naši državi?

Minister je to izjavo podal v smislu, da imamo resnično srečo, da imamo v Sloveniji trenutno na voljo vsa zdravila in vso novejšo tehnologijo za zdravljenje sladkorne bolezni. Večina sodobnih izdelkov je že na listi zdravil, novejše terapije so si prav tako začele utirati pot. Manjkajo nam še diabetologi, ki jih je premalo glede na res veliko število obolelih. V naslednjih letih bo potrebna s strani države tudi bolj načrtna obravnava sladkorne bolezni.

Kako je vaš klinični oddelek sodeloval pri snovanju nacionalnega programa za sladkorno bolezen, ki bo prinesel nov pristop v preventivi in zdravljenju sladkorne bolezni?

Znotraj naše klinike deluje tudi ekspertna skupina, ki je pripravljala nacionalni program. V začetku leta 2010 se bodo že začeli akcijski načrti. UKC Ljubljana in naš klinični oddelek  bomo skupaj skrbeli za izdelavo kliničnih smernic oziroma dobrih modelov praks pri zdravljenju sladkorne bolezni. V novi enoti bomo del tega tudi prenesli v prakso.

V strategiji za obvladovanje sladkorne bolezni so v nacionalnem programu navedeni tudi 4 ključni mehanizmi za njeno obvladovanje – čim zgodnejše odkrivanje sladkorne bolezni, preprečevanje debelosti, omejevanje oglaševanja nezdrave prehrane in spodbujanje zdravega načina življenja. Kako se spoprijeti s tako ključnimi temami?

Sladkorna bolezen Mi sami kot klinika težko zagotovimo spremembe na teh štirih ključnih področjih. To je naloga države, ki mora uvesti že zelo zgodaj, v šolah in vrtcih, zdrav način življenja in izvajati preventivni program. Mi kot terciarni zavod za rešitev vseh problemov, ki jih nacionalni program vključuje, ne moremo skrbeti, lahko pa kot partner sodelujemo pri izvajanju. Gre za zelo široko in kompleksno problematiko. Prav zato je Združenje diabetologov Slovenije skupaj z družinskimi zdravniki poskrbelo, da bo ta program zaživel tudi v praksi.

Kako pa je z dostopnostjo obravnave sladkorne bolezni v Sloveniji?

V Ljubljani je obravnava zelo dobro zastavljena. Večina zdravstvenih domov ima zdravnike, ki imajo dodatno priučena znanja za vodenje bolnikov s sladkorno boleznijo. V novih prostorih bi radi dali velik poudarek urgentni triažni ambulanti, kjer bi dejavnost okrepili tudi s posvetovalnim telefonom. Po telefonu bi bil diabetolog dostopen 24 ur na dan.

Kakšne so najnovejše metode zdravljenja sladkorne bolezni, ki ste jih uvedli v vašem kliničnem oddelku?

Pri najpogostejšem, tipu 2 sladkorne bolezni je na voljo inkretinska terapija s peroralnimi DPP-4 inhibitorji kot zdravili in GLP-1 gonisti v obliki injekcij, ki pa so pod strogimi omejitvami. Verjamem, da se bo v naslednjih mesecih tudi to spremenilo. Kar se tipa 1 tiče, gre za funkcionalno inzulinsko terapijo, kjer zdravimo z inzulinsko črpalko. Na voljo je tudi kontinuirano merjenje glukoze s pomočjo glukoznega senzorja. Pri tipu 1 bomo morali poskrbeti, da bomo lahko videli bolnike bolj pogosto, pri tipu 2 pa je ključno še okrepiti izobraževanje, ga posodobiti in segmentirati.

Kateri so dandanes skrb zbujajoči podatki pri beleženju sladkorne bolezni v Sloveniji?

Največji problem ostaja rast števila bolnikov zaradi prekomerne teže in porast sladkorne bolezni pri mladih. Za tipom 1, ki strmo raste, zboli 50-60 otrok letno, 10 % mladih s tipom 2 je zbolelo zaradi prekomerne teže. To so grozljivi, zelo pereči podatki. Potrebno bo tudi dobro pogledati, kako vodimo kronične zaplete. Nimamo podatkov, ki bi na primer govorili o številu amputacij zaradi sladkorne bolezni. Prav to bi morala biti naloga terciarne ravni pri obravnavi sladkorne bolezni.

Pri zdravljenju sladkorne bolezni je osrednja vloga bolnika, seveda v sodelovanju z zdravniško ekipo, da skupaj dosežeta kakovostno življenje ...  

Življenje s sladkorno boleznijo zahteva disciplino, podporo bližnjih in spremenjen način življenja. Kot smo zapisali v vabilu na dobrodelni koncert: ko sprejmeš bolezen, se začne  
novo življenje. Res je pri zdravljenju ključno delovanje celotne ekipe in vključevanje tudi drugih specialistov, recimo psihologov, okulistov. Bolnika je potrebno vsakodnevno spodbujati in mu nameniti veliko časa. Le z nenehno motivacijo lahko obvladuješ sladkorno bolezen in vzdržuješ zdravje. Izjemno pomembno je tudi bolnikovo znanje o bolezni, da lahko razume zdravniško ekipo pri zdravljenju in da se zaveda posledic, ki ga čakajo, če ne sledi zdravniškim navodilom.

Kaj pa so najpogostejši kronični zapleti pri sladkorni bolezni?

Eni so vezani na tako imenovani mikrovaskularni sistem. Kot posledica neurejene ravni glukoze se pojavijo okvare oči, živčevja in ledvic. Pri tipu 2, kjer se pojavita še problem lipida in tlaka, pa se pojavljajo predvsem makrovaskularni zapleti. Večja je umrljivost zaradi možganske in srčne kapi. Prav pri slednjem je zato najpomembnejši že omenjeni multifaktorski pristop, s katerim na širši ravni agresivno zdravimo vse dejavnike in tako zmanjšamo tveganje za zaplete.

Priporočene ciljne vrednosti za sladkor, holesterol in krvni tlak

Zaželene vrednosti glukoze so 4-6 mmol/1 na tešče, 5-6 mmol/l pred kosilom in pred večerjo ter pod 8 mmol/l uro in pol po obroku, pri čemer se je treba izogibati hipoglikemijam, to je prenizkim vrednostim krvnega sladkorja (pod 4,0 mmol/l). Neke vrste povprečno vrednost glukoze v preteklih dveh mesecih odraža glikirani hemoglobin ali HbA1c, ki naj bo praviloma pod 7,0 %. Celokupni holesterol naj bo pod 4,5 mmol/l, LDL-holesterol pod 2,5 mmol/l, HDL nad 1,0 mmol/l in trigliceridi pod 2,0 mmol/l. Krvni tlak naj bo v ambulanti pri zdravniku vedno pod 130/80 mm Hg, kar pomeni, da naj bo krvni tlak, izmerjen doma, pod 120-125/75. Treba se je izogibati tudi nizkim vrednostim tlaka, ki povzročajo težave, predvsem vrtoglavice. Seveda pa so priporočila glede ciljnih vrednosti pogosto spreminjajo, in to vedno še nižje in še bližje vrednostim, ki jih imajo zdravi ljudje.

Priporoča dr. Jelka Zaletel, dr. med., UKC, Oddelek za endokrinologijo

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 39, januar 2010.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo