Domov » Vsi članki » Članek » S hrano nad črevesne težave

S hrano nad črevesne težave


Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.

Težave v črevesju
Prejšnji mesec smo pregledali prebavo hrane v želodcu in se dotaknili najpogostejših težav s pomanjkanjem ali pa s presežkom želodčne kisline. V želodcu prebavljamo beljakovine in vse druge snovi, ki reagirajo s kislino. V črevesju pa je okolje – alkalno oziroma bazično. Po praznikih se ponavadi srečamo še z enim vidikom črevesnih težav, ki so posledica prenajedanja in pretiranega pitja. No, pri tem trpijo tudi drugi prebavni organi in zlasti še jetra, ki so osrednji razstrupljevalni organ. Po praznikih je razstrupljanje skoraj nujno, če smo pozabili na načelo zmernosti.

Zastruplja nas lahko tudi povsem zdrava hrana ...

... če je uživamo preveč, če je enolična in pomanjkljiva. Potem so poleg alkohola strupi še pesticidi v hrani, razni aditivi, ocvrta hrana, klorirana voda, nekatera zdravila, mamila in stres. Vse to oslabi črevesno steno, da postane bolj prepustna in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene snovi iz hrane ali škodljive substance. Imunske izvidniške celice te snovi zaznajo kot tujke in jih napadejo, pri tem nastane še več snovi, ki so dejansko toksične. In jetra postanejo preobremenjena s toksini, ki jih ne morejo sproti izločati.

Pri obnavljanju imajo nadvse velik pomen celice v steni črevesja. K sreči se te naglo obnavljajo, nekako najpozneje v petih dneh. To pomeni, da so lahko učinki zdravljenja s hrano hitro vidni in tudi učinkoviti.

Vetrovi, driske, zaprtje in leno črevo ...

Kar je preveč, je preveč. Tudi hrana, ki je načeloma zdrava, je lahko škodljiva, če je naša prehrana monotona. Sendvič je lahko zelo uravnotežen obrok, vendar nikakor ne more zadovoljiti vseh potreb, še posebej, če z njim nadomeščamo tople obroke.

Težave v črevesju so lahko posledica pomanjkanja želodčne kisline, prebavnih encimov, koristnih bakterij in gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko:

1 Balastnih snovi:

vlaknin ali balastnih snovi, ki jih moramo zaužiti veliko, prebavni trakt ne predela, zato jih telo ne vsrka. Vendar pa povečajo volumen prebavne kaše, spremenijo konsistenco le-te in omogočijo, da črevesne mišice lažje potiskajo prebavno kašo po črevesju. Živila lahko delimo tudi po vsebnosti balastnih snovi na tista s srednjo, visoko in zelo visoko stopnjo vsebnosti. Med živila s srednjo stopnjo sodijo: nepoliran riž, polnozrnat kruh, krompir, korenje, banane, zelje, jabolka, ribez in rozine. Med tista z visoko vrednostjo sodijo: fižol, čičerika, leča, mandlji, pistacije, sončnice, marelice, fige, bezgove jagode in slive. Med živila z zelo visoko vrednostjo balastnih snovi sodijo: pšenični otrobi, laneno seme in mak. Znan je nasvet zoper zaprtje: do dve jedilni žlici neobdelanih lanenih semen in skodelica vode med obroki; semen ne smemo prej namočiti, saj morajo nabrekniti šele v črevesju. Prav tako vlaknine odstranjujejo strupene snovi iz črevesja in pomagajo pri zaprtju, kar ni redkost po praznikih. Toda zaprtja ne moremo odpraviti, če poleg vlaknin ne pijemo dovolj vode!

2 S probiotičnimi bakterijami

Težave v črevesju so lahko posledica pomanjkanja želodčne kisline, prebavnih encimov, koristnih bakterij in gnilobnih procesov. Takrat uživajmo živila, ki vsebujejo veliko balastnih snovi, probiotičnih bakterij, grenkih snovi ter imajo ustrezno razmerje med natrijem in kalijem, za povrh pa še dovolj cinka, karotenoidnih in flavonoidnih snovi ter vitamina c. Tako bomo olajšali delo črevesnim mišicam, spodbudili izločanje želodčnega soka in encimov, povečali peristaltiko črevesja ter okrepili črevesno steno.

si izboljšamo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju. Pogosti vetrovi in napenjanje v črevesju so dokaz, da imamo premalo teh probiotičnih koristnih bakterij. Prevladujejo torej gnilobni procesi in nastaja vse več toksinov. Zato potrebujemo predvsem probiotične bakterije, ki zelo hitro izboljšajo in uravnajo delovanje črevesja, vendar se ne naselijo za stalno in jih moramo pogosto dopolnjevati. Pomembna lastnost probiotičnih bakterij je uravnavanje gibanja črevesnega mišičja, proizvajajo naravne antibiotike in protiglivične snovi. Dobimo jih v probiotičnih jogurtih in izdelkih s probiotičnimi bakterijami. Tem koristnim bakterijam pomagajo vlaknine, saj so njihova hrana. Znano je, da je dobro zjutraj spiti za jedilno žlico jabolčnega kisa, razredčenega s kozarcem vode. Vendar kisa ne sme biti preveč, saj sicer že v želodcu uniči probiotične bakterije, ki smo jih zaužili. Zato je veliko boljše uživati prehranska dopolnila z vsaj petimi vrstami koristnih probiotičnih bakterij. Ponavadi so ta dopolnila zaščitena v kapsulah, da zagotovijo prehod teh bakterij skozi želodec v črevesje, kjer kapsula razpade in probiotične bakterije začnejo delovati.

3 Grenke in trpke snovi

v prehrani vzburjajo brbončice na jeziku ter spodbujajo izločanje želodčnega soka in encimov, peristaltika črevesja se poveča že dvajset do trideset minut po zaužitju. Mednje sodijo: sončnična semena, laneno seme, arašidi, sirotka in koruzni kalčki. Prav tako so spodbujevalne tudi nenasičene maščobne kisline omega 3 in sončnična semena, arašidi, pšenični in koruzni kalčki. Veliko teh grenkih snovi je tudi v čebuli, ta pa ima še veliko žveplenih snovi, kar preprečuje razmnoževanje škodljivih črevesnih bakterij. Vedeti moramo, da sladkosnedi ne marajo grenkih snovi, posledica je slabša prebava. O lenem črevesju govorimo tedaj, ko nimamo rednega vsakodnevnega iztrebljanja in to poteka s težavo. Leno črevo je najpogosteje posledica premajhnega uživanja vlaknin, topnih in netopnih maščob, pogostega stresa in premajhnega pitja vode. Zlasti stres je nevaren, saj duši opozorila in se svojih težav ne zavemo. Če v tem primeru vzamemo sintetična odvajala, dolgoročno škodimo črevesju, ker odvajala odvzemajo telesu kalij; pomanjkanje tega pa povzroči še bolj lenobno črevo. Menda ob Kavkazu ne poznajo sintetičnih odvajal, saj imajo vedno suhe slive na mizi. Starodavna pomoč na Slovenskem pa so bezgove jagode.

Velja si zapomniti: kar je narobe v prebavnem traktu, se pokaže tudi na koži. Lepota prihaja od znotraj in mi jo samo izžarevamo!

4 Peristaltika črevesja

je povezana s pravilnim delovanjem natrij-kalijeve črpalke. Natrija dobimo dovolj ali celo preveč s hrano in soljo, še toliko več čez praznike, kalija pa nam ponavadi primanjkuje. Kalij je v artičokah, pivskem kvasu, fižolu, pšeničnih otrobih, soji, repi, stebelni zeleni, špinači, rdeči pesi, lanenem semenu, pistacijah, peteršilju, kakavu, bananah in kakijih. Peristaltiko pospešuje tudi inozitol ali vitamin B16. Je v stročnicah, melasi, pomarančah in limonah ter v polnozrnatih izdelkih.

5 Z jedmi, ki imajo

cink, karotenoidne in flavonoidne snovi, ter z vitaminom C si okrepimo črevesno steno. Črevo si najhitreje opomore, če začnemo uživati hrano ali pijačo, bogato s cinkom ter z vitaminoma A in C. Cink veže strupene snovi v črevesju v nenevarne snovi. Cink dobimo v mesu, morskih sadežih, v nemastnem mleku, žitnih kalčkih, pivskem kvasu, bučnih semenih, mleti gorčici in v aloi veri. Vitamin A lahko telo samo izdela, če zaužijemo dovolj karotenoidnih snovi, na primer korenja, paprike, paradižnika, špinače, melon, buč in blitve. Vitamin C pa je vodotopen in gre razmeroma hitro iz telesa. Zato bi ga morali pogosto uživati ali pa dopolniti s prehranskim dopolnilom, ki vsebuje vitamin C s postopnim sproščanjem. Sadne kisline in tanini iz jabolk, breskev, črnega ribeza, nešpelj, kutine in robidnic zmanjšujejo vnetja in preprečujejo gnitje v črevesju. Veliko vlogo imajo tudi aminokisline v sirotki in esencialne maščobne kisline v žitnih oljih. Med vitamini skupine B je proti zaprtju pomemben vitamin B16 ali inozitol, ker pospešuje delovanje črevesnih mišic. Najdemo ga v stročjem fižolu, grozdju, kalčkih, zelju, pomarančah in limonah ter v jajčnem rumenjaku.

Kaj se vidi v blatu?

Normalno blato je zlatorjave barve, tipičnega vonja, brez lepljivosti, ne premastno, se zlahka odplakne in brez sledi neprebavljene hrane. Če ni tako, kaže na slabo stanje črevesja.

a) Smrdljivo blato opozarja na slabo prebavo in zastajanje razkrojkov v debelem črevesju. Vzrok je preveč kisline v prebavnem traktu.

Pomoč: sok iz korenčka, zelene in kumarice.

b) Lepljivo blato: vzrok je pomanjkanje vlaknin v prehrani.

c) Blato svetle barve: vzrok je pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin.

Pomoč: več rib in ribjega olja, bučnih in lanenih semen in avokada.

č) Blato, ki se težko odplakne: vzrok je slabo delovanje jeter.

Pomoč: uživajmo več cvetače, brstičnega ohrovta, repe, zelja, česna, kolerabe, lešnikov, orehov, sončničnih in bučnih semen.

d) Sledi neprebavljene hrane: vzrok je slabo žvečenje.

Pomoč: več žvečimo in pijmo; dopolnjujmo prehrano s prebavnimi encimi in z alojo vero.

e) Neizoblikovano blato: pomoč je več riža, ovsa, pire, čebule, pora, ingverja, cimeta in koromača. Vsaj sprva pa se izogibajmo sveži zelenjavi.

Velja si zapomniti: kar je narobe v prebavnem traktu, se pokaže tudi na koži. Lepota prihaja od znotraj in mi jo samo izžarevamo!

Hrana, ki pomaga črevesju

Pri zaprtju:

Recept za solato s probiotičnim jogurtom in pistacijami Potrebujemo cvetačo, grah, korenje, kolerabo. Vse to nekaj minut kuhamo v slanem kropu (toliko, da še ohrani strukturo), ohladimo, prelijemo s probiotičnim jogurtom, oljčnim oljem in potresemo s sesekljanim peteršiljem in pistacijami.

Potrebujemo: pektine, kalij, cink in magnezij, žveplene snovi ter vitamine B1, B5, B6, B9 (folna kislina), B12, B16 (inozitol) in E.

Rešitev: uživajmo čebulo, med, kislo zelje, bezgove jagode, bezgovo marmelado, fižol, lanena semena, peteršilj, stebelno zeleno, špinačo, banane, fige, mandlje, pistacije, arašide, slive, ingver, rozine in oljčno olje.

Pri lenem črevesju:

Potrebujemo: koruzno moko, zdrob, proseno kašo, oves, sezam, sojo, kislo mleko, jogurte, sir, kislo zelje in zelnico, olja, vodo in – gibanje (telovadbo).

Pri driskah:

Potrebujemo: probiotične bakterije, flavonoidne snovi (katehine), vlaknine.

Rešitev: uživajmo probiotične bakterije v jogurtih in dopolnilih, veliko vlaknin, polnovredna žita (kruh, riž), borovnice, čokolado, zeleni čaj, sezam, bučna semena, suho sadje (nadomesti izgubo kalcija).

Pri sindromu razdraženega črevesja:

Potrebujemo: lahko razgradljive beljakovine, veliko vitaminov, omega 3 maščobne kisline, minerale in vlaknine. Rešitev: uživajmo korenje, marelice, krompir, pusto meso, ribe, oljčno olje.

Vir: knjiga Zdravje je naša odločitev (M. Merljak in M. Koman)

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 49, januar 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo