Domov » Vsi članki » Članek » Otroci so naše največje bogastvo, kaj pa matere!?

Otroci so naše največje bogastvo, kaj pa matere!?


mag. Borut Ambrožič, zastopnik pacientovih pravic, Maribor

mag. Borut Ambrožič, zastopnik pacientovih pravic
Iz naslova delovnega razmerja poznamo celo vrsto pravic, ki pripadajo nosečnicam oz. staršem, kljub temu pa se v praksi dogaja, da z njimi nismo dovolj seznanjeni. Podobno se v praksi dogaja tudi s pravicami in dolžnostmi, ki jih navajajo Zakon o pacientovih pravicah, Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in ostali predpisi s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja. Zato je prav, da se z njimi v pričujočem prispevku seznanimo.

Obstoječa zakonodaja delodajalcu nalaga, da v času nosečnosti in dojenja zaščiti nosečnico pred izpostavljenostjo dejavnikom tveganja ali pred škodljivimi delovnimi razmerami. Delodajalec je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan zaščititi nosečnico pred škodljivimi vplivi na delovnem mestu in ji zagotoviti ustreznejše delo le, če je obveščen o njenem »nosečniškem stanju«. Ko delodajalec ugotovi, da na delovnem mestu nosečnice ni znanih nevarnosti in tveganj za njeno zdravje in zdravje ploda, mora pripraviti in podpisati posebno izjavo. Če pa pride do ugotovitve, da nevarnosti in tveganja so, mora delodajalec ukrepati in o tem obvestiti nosečnico. Prilagoditev delovnih razmer izvede delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim zdravnikom na podlagi zdravniškega potrdila izbranega ginekologa. Če se nosečnica z delodajalčevim predlogom ne strinja, lahko za presojo zaprosi posebno zdravniško komisijo za ocenjevanje delazmožnosti, ki o svojem mnenju obvesti inšpekcijo za delo.

Nosečnice, doječe matere in zaposlene ženske, ki izrabljajo starševski dopust, so deležne posebnega varstva.

Posebno pravno varstvo pred odpovedjo

Zakon o delovnih razmerjih v 193. členu določa, da ima delavka, ki doji otroka in dela polni delovni čas, pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pravica do nadomestila plače za čas odmora se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust. Nosečnica v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi nadurnega ali nočnega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje njenega otroka.

Delež delno ali polno dojenih otrok ob odpustu iz porodnišnice znaša v Sloveniji kar 97 odstotkov.
Na splošno lahko ugotovimo, da starši uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo1. Nosečnice, doječe matere ter zaposlene ženske, ki izrabljajo starševski dopust, so deležne posebnega varstva. Zaradi razlogov, povezanih z njihovim stanjem, ter škodljivih vplivov na telesno in duševno stanje delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, ter staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Doječa mati lahko od svojega osebnega zdravnika pridobi ustrezno potrdilo, da je otrok dojen, in o tem obvesti delodajalca. Ko je ta obveščen o tej okoliščini, delavki ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. V času preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, s porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti zunaj rednega delovnega časa, ima nosečnica pravico do plačane odsotnosti z dela.

Dejavniki tveganja za nosečnice in doječe matere

Med dejavnike tveganja za nosečnice se štejejo: ionizirajoče sevanje, hiperbarična atmosfera, virus rdečk,toksoplazma, snovi, ki so označene s standardnimi oznakami R61, R63 in R64, svinec in njegove spojine, ki se lahko absorbirajo v telo, ter rudarska dela podzemljo. Če iz ocene tveganja izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka, noseča delavka ali delavka, ki je pred kratkim rodila, in doječa mama ne smejo biti izpostavljene sledečim dejavnikom: hrupu nad 80 decibelov, neionizirajočem sevanju, splošnim vibracijam nizkih frekvenc, vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh, udarcem in nenadnim premikom, ekstremnemu mrazu ali vročini, virusom, kot so: virusi herpesa (CMV, HSV, VZV), parvovirus B19, virus ošpic, enterovirusi (virus coxackie B, echovirus, poliovirus), HIV 1 in HIV 2, virus limfocitnega horiomeningitisa, virus hepatitisa B in C, virus vakcinije, virus črnih koz, adenovirus, virus zahodnega konjskega encefalomielitisa, virus venezuelskega encefalomielitisa, bakterijam, kot so: Treponema pallidum, Mycobacteryum tuberculosis, Lysteria monocytogenes, Campylobacter fetus, Salmonella typhosa ter drugim biološkim dejavnikom2.

Nevarnost za zdravje je okoliščina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oz. okvari njegovo zdravje. Tveganje za zdravje je verjetnost, da nevarnost povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro.

Noseča delavka ali delavka, ki je pred kratkim rodila, in doječa mama prav tako ne smejo biti izpostavljene: snovem, označenim s standardnimi opozorilnimi oznakami R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare), R40 (možen rakotvorni učinek), R45 (lahko povzroči raka), R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare), R48 (nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti), R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka); aromatskim policikličnim ogljikovodikom, prisotnim v premogovih sajah, katranu, smoli, dimu ali prahu; prahu, dimu in aerosolom, ki nastajajo pri praženju in elektrolitskem prečiščevanju baker- nikljevih talin; proizvodnji auramina; postopkom pridobivanja izopropilalkohola; živemu srebru in živosrebrovim spojinam; ogljikovemu monoksidu; zdravilom proti mitozi; kemičnim dejavnikom z znano in nevarno absorpcijo prek kože; premeščanju bremen, težjih od 5 kg; delu, ki se opravlja v izrazito nefiziološkem položaju telesa; delu z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu, ter nočnemu in nadurnemu delu.

Prednost tudi pri čakalnih dobah

Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah navaja nove stopnje nujnosti obiska zdravnika glede na bolezen in tudi spremenjene napotnice, s katerimi izbrani osebni zdravniki napotujejo paciente k specialistom. Pri enaki stopnji nujnosti imajo prednost nosečnice, doječe matere, zaposleni, ki so na bolniškem dopustu, in tisti, ki bi se jim zdravstveno stanje poslabšalo. 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 61, marec 2012

1Delavec/delavka lahko ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva v 30 dneh od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem.

2Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, Priloga III (Uradni list rs, št. 4/02).


NAŠA LEKARNA

Uredništvo