Domov » Vsi članki » Članek » Ne tič ne zima …

Ne tič ne zima …


Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.
... bi lahko rekli na trenutno vremensko situacijo v deželi tej. Medtem ko celo cel Balkan uživa v zimskih radostih, se edino mi in naši skoraj že novopečeni evropski sosedje sprašujemo, kje je zdaj ta zima zima bela.

Ker ni snega, se sama ponuja misel na to, da bodo tudi polja prej zacvetela, solata prej ozelenela in bodo zdravja polne sklede že za veliko noč na mizi.

Seveda so to le lepe sanje, resnica pa je blizu reklu, ki mi ga je še nedavno tega navrgel gospod Adam, kmet, pri katerem večinoma kupujem zelenjavo skozi vse leto. Adam pravi, da zima in gosposka ne šparata, zato tudi vam svetujem, da vrtičkanja ne planirate prehitro. Tudi zemlja rabi mir in počitek, ki ji ga pozimi nudi bela odeja.

Mogoče je to čas tudi za nas, da si odpočijemo od vse te sveže zelenjave in se kak mesec ali dva bašemo z zelenjavnimi težkokategorniki. Recimo, da sem spada zelenjava, ki zimo preživi v mivki. Repa, črna redkev, krompir, korenje, rdeča pesa.

Pozimi se prebavi tudi precej zelja, vendar vedno bolj verjamem v neoporečnost edinole kisanega zelja iz belega škafa v kleti. Ker namreč ne verjamem več niti kitajskemu zelju, ki je pravzaprav res kitajsko, če se poglobite v njegov okus.

Vsako leto ob približno istem času pišem, kaj in kako bi lahko z vsemi temi gomolji razveseljevali sebe in svoje, in mislim, da nič ni narobe, če še enkrat malo spomnimo na te zlata vredne poljščine, polne mineralov, antioksidantov in ostalih hranilnih snovi.

Ko sem Adamovo mamo povprašal o tem, na kakšen način bi sploh lahko pripravil repo, ne da bi jo ravno ribal in kisal en mesec prej, je izstrelila: »Za juho! Narežete dve repi in dva krompirja na koščke in jih skuhate v juho. Potem pa na žlici ali dveh ocvirkov prepražite žličko sladkorja in dodajte kar nekaj kumine. S tem zabelite juho, še malo pokuhajte in premiksajte s paličnim mešalnikom. In to je to.«

Vsako leto ob približno istem času pišem, kaj in kako bi lahko z vsemi temi gomolji razveseljevali sebe in svoje, in mislim, da nič ni narobe, če še enkrat malo spomnimo na te zlata vredne poljščine, polne mineralov, antioksidantov in ostalih hranilnih snovi.

Recept je tako briljanten, da človek na sol in poper sploh pomisli ne. Iz prve roke vam povem, da je juha vrhunska toliko, kot so se vam pocedile sline ob branju prejšnjega odstavka. Kumino sem jaz dodal v prahu, za gospo pa ne vem. Upam, da ni mislila tiste ta grozne iz vložene rdeče pese, ki jo pregrizneš … brrr …

Naslednja solata, če ji lahko tako rečemo, oziroma jed, da ji ne vzamemo spoštovanja, bi morala na Unescov seznam bolj domače od domačega. Gre za naribano črno redkev z bučnim oljem in soljo. Na tanke kolobarje narežete črno redkev, posolite, naoljite, lahko tudi okisate, ni pa nujno. Po nekaterih različicah lahko dodate še kuhan fižol in narezano čebulo.

Če to poznate, veste, o čem govorim. Če pa tega ne poznate, potem vam svetujem, da se po obedu ne zadržujte preveč v okolici ljudi, če vam je vaš ugled drag …

Pozimi pridejo dnevi, ko bi radi sebe in druge ob kaki slovesnosti, na primer februarja za rojstni dan, razveselili s čim posebnim. Mogoče bi radi katerega od teh gomoljev predstavili na malo bolj nobel način, takrat se lahko odločite za solato iz rdeče pese.

Peso olupljeno kuhate nekje pol ure do štirideset minut, nato jo naribate v skledo za solato in ohladite. Nato naribate zraven še kak trdi, mogoče celo malo staran sir (ne mehkega) in potresete z bučnimi semeni. Hruško ali dve narežete na manjše kocke in zmešate v solato. Ne rabite ne kisa ne olj niti soli, ker so že starani siri navadno malo slanejši, edino, kar mogoče lahko dodate, je balzamični kis. Poleg pa servirajte kar v toasterju popečene kruhke.

Pozimi so shrambe polne tudi raznovrstnih marmelad, ki se zelo rade namažejo v palačinke in jih ne morejo zavrniti še tako nesladkosneda usta. Poleg palačink z marmelado pa najbolj gre, sicer je večini preostale Slovenije to hecno, vendar je res, zelenjavna juha. Ali obratno. Zelenjavna juha s palačinkami.

Za tiste, ki še niste kuhali zelenjavne juhe, eno osnovno vodilo: narežite vso zgoraj našteto zelenjavo na kose, olupite čebulo in jo narežite na četrtinke, vse skupaj naj vre na malem ognju debelo uro, posolite in servirajte skupaj s palačinkami.

Če se vam je zahotelo katere od zgoraj napisanih jedi in nimate sestavin, pomislite na to jeseni in si v kleti napravite boks z mivko in boste videli, da mivka ni samo za poletje in plaže …

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo