Domov » Vsi članki » Članek » Narava tudi sama pomaga sladkornim bolnikom

Narava tudi sama pomaga sladkornim bolnikom


Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn.
Med predavanji v društvih sladkornih bolnikov sem dobila potrditev, da se pri posameznih bolnikih telo različno obnaša do nekaterih živil, kar sem prej teoretično že prebrala. Na primer: nekomu jabolko zviša sladkor, drugemu ne, enako velja za méd. In še bi lahko naštevala.

Najbrž bi se dalo s študijo poiskati skupna presečišča med živili in značilnostmi bolnikov. Različen odziv hrane pri posameznih bolnikih je po mojem prepričanju posledica različne prebave pri posameznikih, saj niti dva človeka nimata povsem enake prebave in presnove. Po drugi strani je mogoče s kombinacijo živil z različnim glikemijskim indeksom doseči nižji skupni indeks, če seveda prevladujejo živila z nizkim indeksom.

Ne izločite iz prehrane maščob …

V svoji praksi spoznavam, da ljudje nasploh (in tudi večina sladkornih bolnikov) ne ločijo med »dobrimi« in »slabimi« maščobami. Vem, da je najlažja pot reči: »Ne jejte maščob in pika!« Vendar lahko s tem telesu naredimo več škode kot koristi, če mu odtegnemo na primer esencialne nenasičene maščobne kisline tipa omega-3 in omega-6. Raziskave newyorške akademije za znanost so namreč pokazale, da so diete, bogate samo z omega- 6 (sončnično, sojino, koruzno in bučno olje), povzročile odpornost celic na inzulin.

Vsekakor in za vse pa velja temeljno pravilo, da se je treba odpovedati živilom z visokim glikemijskim indeksom, dosledno skrbeti za uravnoteženo in polnovredno hrano, jesti redno in po malem ter piti zadostne količine vode.

Če pa so dodali omega-3 maščobne kisline, se je odzivnost tkiv spet vzpostavila, ne glede na to, da so zaužili tudi druge maščobe. To potrjuje tezo, da je zelo pomembno razmerje med omega-3 in omega-6, ki bi smelo biti samo 1 : 4 v korist omega-6. Avstralski raziskovalec Leonard A. Storlien je dognal, da se z rastočim nesorazmerjem med omega-3 in omega-6 povečujejo zdravstvene težave ter močno zmanjšuje odzivnost na inzulin. Če pa povečamo vnos omega-3, zlasti iz morske hrane, se odzivnost na inzulin vidno izboljša že v letu dni. Posredno je Storlien tudi dokazal, da je mogoče z izborom hrane bistveno vplivati na izboljšanje ali poslabšanje stanja pri sladkornih bolnikih ali pa krepiti ali ogroziti zdravje pri tistih, ki so še zdravi.

… ampak jih jejte z ribami!

Najhujše so nasičene maščobne kisline. Mastna hrana z nasičenimi maščobami zelo poveča nevarnost za sladkorno bolezen, saj močno zmanjša učinkovitost inzulina.

Vendar si tudi pri nasičenih maščobah lahko pomagamo z omega-3 oziroma tako, da uživamo ribe. Raziskava z Nizozemske je dokazala, da so tisti, ki poleg nasičenih maščob uživajo tudi ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, kar za polovico bolj varni pred diabetesom kot tisti, ki so uživali samo nasičene maščobe. Inzulin se tvori in sprošča povsem normalno, če uživamo zmerne količine ogljikovih hidratov in imamo v prehrani tudi dovolj živil, ki vsebujejo vitamin B3 (ribe, belo perutninsko meso, suhe slive, jetra, arašidi, jajca, pivski kvas ...) in mineral krom, ki veže inzulin na inzulinske receptorje v celični membrani. Krom je tudi sestavni del glukoznega tolerančnega faktorja. Krom bo bolj učinkovit, če bosta v prehrani še dve aminokislini: glicin in glutamin (pistacije in sirotka). Poleg priporočam še brokoli, ječmen, grah, polnozrnati kruh, goveji pršut in arašide.

Kočevska klobasa brez slabe vesti

V neko mojo TV oddajo so kočevski diabetiki prinesli pravo »kočevsko klobaso in salamo«, kar je »velik greh« za diabetike. Omilili smo ga z veliko svežega česna, čebule in solat iz žit z veliko vlakninami, hkrati pa sem jim priporočila veliko hoje ali fizičnega dela ter omega-3 maščobne kisline. S temi je bogato predvsem laneno in ribje olje (losos, skuša, sardine ...).

Ne pozabimo na solato

V prehrani sladkornega bolnika je nujna tudi zelena solata, ker ima veliko mineralov, med njimi magnezij; brez njega je motena presnova sladkorja. Magnezija je veliko še v mandljih, špinači, soji, žitih, kakavu, figah ter semenih sončnic in buč. Magnezij vpliva na aktivnost inzulina in njegovo sproščanje v kri. Pri visokih vrednostih sladkorja v krvi je zaznati nizke vrednosti magnezija, zato bi morali sladkorni bolniki še dodatno paziti na večji vnos hrane z magnezijem.

40 g nasičene maščobe (toliko je je v 115 g hamburgerja z ocvrtim krompirčkom) kar potroji nevarnost za nastanek diabetesa, so ugotovili znanstveniki na univerzi v Coloradu

Posladkajo se lahko s češnjami, te imajo veliko močnih antioksidantov antocianinov. Raziskave kažejo, da lahko češnje kar za polovico povečajo nastajanje inzulina. Omenimo tudi cimet, ki celicam pomaga pri vsrkavanju glukoze iz krvi. Potresemo ga lahko po marsičem, od kave do peciva.

Med pogovori s sladkornimi bolniki, za katere so pred leti veljale stroge in omejevalne diete z vidika izbora živil, sem ugotovila, da lahko tudi sladkorni bolnik lahko sestavi uravnotežene obroke in se prehranjuje zdravo v skladu s prehransko piramido. Celo več: če bi zdravi ljudje spoštovali načela, ki jih morajo sladkorni bolniki, potem bi ohranili zdravje v pozno starost.

In ne pozabimo na deset zapovedi za zdravje (iz knjige Zdravje je naša odločitev, ki sva jo napisali s hčerko):

  1. ljubezen do sebe in drugih,
  2. pozitivno mišljenje – vsak dan novi osebni in ustvarjalni izzivi, 
  3. čim več smeha, 
  4. uravnotežena prehrana, 
  5. pravilna razporeditev obrokov petkrat na dan, 
  6. dovolj vode, 
  7. gibanje vsaj pol ure na dan, 
  8. dovolj spanja, 
  9. svež zrak in
  10. previdno na sonce.

Živila, ki uravnavajo raven krvnega sladkorja:zelje, grah in beluši, ker imajo malo ogljikovih hidratov in veliko mineralov; 

  • solate iz polnovrednih žit: ječmena, ajde, riža in ovsa z dodatki zelenjave, ker zaradi vlaknin izboljšujejo naravno inzulinsko občutljivost; 
  • oves, ker vsebuje aminokislino ornitin (ta znižuje raven krvnega sladkorja); 
  • leča ima sicer veliko ogljikovih hidratov, a tudi veliko cinka; 
  • čičerika vsebuje tudi fitinske kisline, ki upočasnijo sproščanje glukoze v kri; 
  • jabolka in hruške so odličen vir mineralov (pri hruškah je zelo dobro razmerje med »povezanimi minerali «, na primer med kalijem in natrijem, bakrom in železom, cinkom in bakrom ...; 
  • češnje vsebujejo sladkor vrste levuloza, ki sladkornim bolnikom ne škoduje;
  • gozdne jagode vsebujejo veliko vitamina C, flavonoidov in mineralov, zlasti mangana, in nukleinskih kislin, ki okrepijo presnovo; 
  • kumarice razbremenjujejo trebušno slinavko; 
  • paradižnik spodbuja delovanje trebušne slinavke; 
  • banane so bile dolgo časa na »slabem glasu«, a so primerne, ker vsebujejo vitamin B6 - ta pa je nujen za prebavo sladkorjev.

Živila, ki raven krvnega sladkorja celo znižujejo:

  • česen, 
  • čebula, 
  • rdeči radič, 
  • regrat, 
  • cikorija in 
  • vitlof – vsa našteta živila vsebujejo inzulinu podoben hormon; 
  • topinambur ima posebno vrsto ogljikovih hidratov, ki v nasprotju z drugimi le neznatno poviša sladkor, ter encim inulaza, ki je nujen za razgraditev inzulina; 
  • surov topinambur poleg tega vsebuje še vitamin B1, ki »pripelje« sladkor na »kurjenje« v celice;
  • stročji fižol vsebuje inzulinu podobno snov glukokinin (ta je v svežih strokih, posušene stroke pa uporabimo za kuhanje čaja).

Kaj pa med?

Razmišljanje o médu v prehrani sladkornih bolnikov je zanimivo. Nekateri nanj prisegajo, drugi ne. Tudi zdravniki si niso enotni glede tega, piše v svoji knjigi Med in zdravje primarij dr. Peter Kapš. Ker je méd mešanica grozdnega in sadnega sladkorja, je primernost za sladkorne bolnike odvisna od razmerja med temi sladkorji. Doktor E. Koch je v médu odkril tako imenovani glukotilni faktor (acetilholin), ki pove, koliko sladkorja iz medu se izkoristi za delovanje srca in možganov in koliko ga ostane za druge namene.

Diabetes je glavni povzročitelj ledvičnih bolezni s končno odpovedjo ledvic.

40 g nasičene maščobe (toliko je je v 115 g hamburgerja z ocvrtim krompirčkom) kar potroji nevarnost za nastanek diabetesa, so ugotovili znanstveniki na univerzi v Coloradu.

Obsežna ameriška raziskava je pokazala, da že pol čajne žličke cimeta na dan v 40 dneh znatno zmanjša raven sladkorja v krvi.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 67, november 2012.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo