Domov » Vsi članki » Članek » Kam je izginil vonj po praznikih?

Kam je izginil vonj po praznikih?


Polonca Fiala, mag. farm.
Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne

Zakorakali smo v novo leto in ostal je samo še vonj po praznikih. A tudi ta je nekam na hitro izginil. Nosna sluznica je suha in razdražena, nosnici zamašeni. Je to lahko znak za preplah? Za odgovor pokukajmo v prispevek …

Nos je vohalni organ, hkrati pa je glavna pot zračnemu toku v pljuča in iz njih. Je opazen del naše zunanjosti, hkrati pa je tesno povezan z ušesi in žrelom. In prav zato ima pomembno vlogo v boju z okužbami. Zato je za njegovo pravilno delovanje bistvena zdrava in nepoškodovana nosna sluznica.

Nosna votlina in njen pomen

Nosna votlina je obložena s sluznico s številnimi žilami. Velika površina ter številne žile v sluznici omogočajo, da se vdihani zrak v nosu segreje in navlaži. Celice v sluznici izdelujejo sluz, hkrati pa so na površini celic drobne migetalke. Delčki umazanije v vdihanem zraku se tako sesedejo na sluz na površju sluznice, migetalke pa jih pomikajo ven iz nosu ali nazaj proti žrelu ter jih odstranjujejo iz dihalne poti. Tako se zrak, preden prispe do pljuč, tudi očisti.

Zdrava nosna sluznica nas varuje pred okužbo

Vendar pa v zraku, ki ga vdihavamo, niso le delci prahu in umazanije, temveč tudi povzročitelji okužb (virusi, bakterije in glive) ter alergij. V nosni sluznici, ki je sposobna opravljati svoje naloge, se nahaja veliko belih krvnih telesc, protiteles in encimov, ki uničujejo te povzročitelje. Tako se že v nosu zadrži 80 do 90 % mikroorganizmov, ki z dihanjem vstopajo v dihalni sistem. Zanimiv je podatek, da človek vsako minuto vdihne vsaj 8 mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili okužbo. To je približno 11.520 mikroorganizmov na dan. Prav zdravi nosni sluznici gre zahvala, da te mikroorganizme zadrži in jih uniči. Hkrati pa se suh in mrzel zrak, ki ga vdihnemo skozi nos, navlaži in segreje. Tako nos zaščiti ostale organe (obnosne votline, žrelo, srednje uho, pljuča) in organizem pred okužbami.

Če naš imunski sistem slabše deluje ali je nosna sluznica poškodovana, lahko prihaja do vnetij bakterijskega, virusnega ali alergijskega izvora. Pogosta so predvsem vnetja žrela in ušes, predvsem pri majhnih otrocih, ker je Evstahijeva cev, ki povezuje nos z ušesi, izredno kratka.

Kaj storiti?

Verjamem, da je sedaj bolje razumljivo, zakaj je tako zelo pomembno, da ohranjamo nosno sluznico čisto in nepoškodovano. Le tako smo namreč v polni pripravljenosti na boj z virusi, bakterijami in alergijami. Odločilnega pomena pri tem ima redno čiščenje in vlaženje nosne sluznice. Naš nos dnevno povprečno proizvede toliko sluzi, da bi lahko z njo napolnili votlo kurje jajce.Pogosto vprašanje ljudi je, kako in s čim izpirati ter vlažiti nosno sluznico, zato po nasvet in pomoč pridejo v lekarno. Spiranje z raztopino doma pripravljene kuhinjske soli ali kamiličnega čaja ter inhalacije so med ljudmi že dolgo poznani. Vendar pa je pomembno vedeti, da ni vsaka raztopina soli, ki jo pripravimo, ustrezna, kaj šele učinkovita.

Velikokrat je vprašljiva vodovodna voda, ki je pogosto neprimerne kvalitete, še več težav pa se pojavi pri pripravi raztopine ustrezne koncentracije. Največkrat uporabljena je izotonična raztopina natrijevega klorida ( fiziološka raztopina), ki ima enak osmotski pritisk kot telesne tekočine. To pomeni, da mora vsebovati točno določeno količino soli v volumnu vode (0,9 %). Če pripravimo bolj koncentrirano raztopino (hipertonična raztopina), obstaja nevarnost, da dosežemo nasproten učinek. Take namreč vodo odtegnejo in zato sluznico še bolj izsušijo. Nasprotno pa so hipertonične raztopine priporočljive, kadar želimo nosne poti odmašiti.

Prav tako niso primerne oblike fizioloških raztopin v steklenicah, saj po odprtju takšna raztopina ni več sterilna, zato tvegamo, da v telo vnesemo dodatne delce ali mikroorganizme iz okolja. Zato je bolje poseči po raztopinah, ki so pripravljene z namenom aplikacije v nos in imajo ustrezne nastavke za lažjo aplikacijo. Hkrati pa prenekatere vsebujejo filter, ki onemogoča prehajanje delcev iz okolice v stekleničko.

Kaj lahko ponudijo lekarne?

V lekarnah je seveda na voljo pestra ponudba pripravkov v obliki pršil ali kapljic za čiščenje in vlaženje nosne sluznice, ki se dobijo brez recepta. Prav tako se glede na težave odločamo med fiziološkimi raztopinami in hialuronsko kislino v obliki raztopin, mazil ali gelov (Nisita, Aqua Maris, Sterimar, Physiodose, Tonimer …) ter med oljnimi pripravki, ki negujejo nosno sluznico (Coldises pršilo in kapljice).

Pripravki so priporočljivi v vseh starostnih obdobjih, nimajo stranskih učinkov in se lahko uporabljajo daljši čas. Tako so nepogrešljivi pri prehladnih obolenjih, alergijah in drugih obolenjih dihal, nanje pa ne pozabimo tudi, kadar je sluznica izsušena zaradi klimatiziranih ali centralno ogrevanih prostorov.

Lahko pomagajo tudi nasveti iz babičine skrinje?

Tudi nasveti, ki nam jih ponujajo naše babice, so učinkoviti. Zelo pomembno je, da zaužijemo čim več tekočine, da bo sluznica nosu vlažna. Tudi prostorom doma je treba zagotoviti ustrezno vlažnost. Na radiator lahko postavimo vodo, v katero lahko kanemo tudi nekaj kapljic eteričnega olja.

Izogibati se je treba tiraminu in taninu, ki povzročata otekanje nosne sluznice. Tiramin in tanin najdemo v pivu, vinu in likerjih.

Tudi šal in kapa v zimskih dneh nista zanemarljiva. Z zavijanjem v šal namreč v nosu vzdržujemo višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, hkrati pa preprečimo izsuševanje nosne sluznice. Tudi tople nogavice izpod pletilk naših babic niso iz trte izvite. Ko nas namreč zebe v noge, nas zazebe po celotnem telesu. In strokovnjaki so ugotovili, da ohladitev kateregakoli dela telesa povzroči refleksno zožitev žil, da se prepreči izgubljanje toplote. To drži tudi za nosno sluznico.

Prepričana sem, da boste s ponujenimi nasveti zagotovili zdravo nosno sluznico in s tem doprinesli k zdravju celotnega organizma. Tako boste lažje duhali in uživali vonjave ter tudi v vsakdanjiku zaznali pridih praznične aromatičnosti.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 59, januar 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo