Domov » Vsi članki » Članek » Jesen prihaja, ste tudi vi slabe volje?

Jesen prihaja, ste tudi vi slabe volje?


Sabina Gombač, univ. dipl. soc. ped., integrativna psihoterapevtka, strokovna vodja Društva zaupni telefon Samarijan

Jesen nam poleg bogate narave in novih izzivov prinaša tudi krajše dneve, bolj deževno in turobno vreme, ki lahko močno vpliva na naše počutje. Pogosto se jeseni pojavijo občutki otožnosti, otopelosti, utrujenosti in zaspanosti. Z malce truda in skrbi zase ti občutki izzvenijo. Včasih pa ne gre tako enostavno in se ti občutki stopnjujejo in trajajo dlje časa, več kot dva tedna. Običajno nas takšno malodušje »zagrabi« na prehodu v jesen in zimo in takrat lahko upravičeno govorimo o sezonski razpoloženjski motnji ali »jesenski depresiji«.

Pomanjkanje svetlobe in pogostejše slabo vreme ne vplivata najbolje na naše počutjeJesenska depresija je ena od oblik depresij, ki jo raziskovalci največkrat povezujejo s pomanjkanjem naravne sončne svetlobe v zimskih mesecih, čeprav ima lahko svoje vzroke tudi drugje. Manjša količina sončne svetlobe upočasni ritem notranje telesne ure in poruši ravnotežje hormona melatonina, ki uravnavata ritem spanja in razpoloženja, ter povzroči padec serotonina, ki je znan kot »hormon sreče« in vpliva na dobro psihično počutje.

Najpogosteje jeseni in pozimi

Ob prehodu v jesen in zimo se pri mnogih ljudeh lahko pojavijo znaki jesenske potrtosti, predvsem brezvoljnost, utrujenost, razdražljivost, spremembe spanja, apetita in podobno. Ti znaki so običajno prehodni in so posledica prilagajanja na vremensko spremembo. Med njimi ni znakov, ki bi bili povezani s samopodobo, na primer občutkov brez vrednosti, krivde ali negativnih misli.

Sezonska motnja razpoloženja se pokaže drugače; odraža se na vseh nivojih posameznikovega delovanja in vpliva na njegovo vsakodnevno vključevanje v okolje. Simptomi nastopijo jeseni, vrhunec pa dosežejo pozimi. Ko pa se bliža pomlad, tudi simptomi izzvenevajo. Redkejša oblika se pojavlja tudi v poznih spomladanskih in poletnih dneh. Seveda pa je odvisno od posameznikove psihofizične kondicije, kako močno bo te spremembe zaznal. Osebe v akutnih stresnih situacijah, ki so psihofizično izčrpane, jih muči duševna ali telesna bolezen ali druge psihične težave, lahko bolj zaznajo spremembe in te globlje vplivajo na njihovo doživljanje. Ob spremembah letnih časov njihovo razpoloženje zato bolj niha in psihološki simptomi trajajo dlje časa.

Na koga sezonska motnja razpoloženja vpliva?
 
S kratkotrajno motnjo razpoloženja se prehodno lahko srečamo vsi, vendar večje tveganje za sezonsko razpoloženjsko motnjo velja za prebivalce daleč južno ali severno od ekvatorja, kjer je sončne svetlobe manj. V zmernem pasu se z njo sreča med 5 in 10 odstotkov ljudi, pogostejša pa je pri ženskah, včasih je tudi dedno pogojena. Sezonska razpoloženjska motnja obenem bolj ogroža tiste, ki se tudi sicer spopadajo z depresijo ali bipolarno motnjo, saj se simptomi teh motenj lahko poslabšajo v določenem delu leta. K pojavu sezonske razpoloženjske motnje pa poleg bioloških dejavnikov močno prispeva tudi naša osebna naravnanost do življenja. Če so naša notranja doživljanja povezana z negativnimi mislimi, občutki nemoči in žalosti, smo namreč lahko še bolj dovzetni za neugodne zunanje spremembe. 

S sezonsko motnjo razpoloženja se lahko spopademo sami

Če opazimo, da vreme vsako leto na prehodu iz jeseni v zimo občutno vpliva na naše počutje, je pomembno, da preventivno poskrbimo zase, tako omilimo znake in zmanjšamo možnost izbruhov. Kako to storimo?

  • Poskrbimo za zdravo uravnoteženo prehrano, na jedilnik vključimo več živil z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina, sadja in zelenjave, manj pa beljakovin.
  • Uživajmo hrano, ki vsebuje vitamin D, saj ga pozimi s soncem dobimo manj.
  • Gibanje na svežem zraku pomembno doprinese k boljšemu počutju, še posebej, če je v dobri družbi. Je pa skrb za fizično kondicijo v zaprtih prostorih ravno tako pomembna.
  • V prostorih, v katerih se nahajamo, poskrbimo za dovolj svetlobe.
  • Poiščimo si aktivnosti, ki nas v zimskih dneh razveselijo. Uživajmo v drobnih stvareh, kot so dobra knjiga, prijeten vonj eteričnih olj, živobarvna oblačila ali humor. Če je možno, si privoščimo dopust v toplih krajih.
  • Obdajmo se z energijo ljudi, ob katerih se dobro počutimo, in se ne zapirajmo vase; pogovarjajmo se, zaupajmo se prijateljem, še posebej, ko nam je težko. Če imamo občutek, da nimamo pravega sogovornika, se lahko vedno obrnemo na programe, ki omogočajo brezplačen telefonski pogovor v stiski.
  • Pri omiljanju posledic sezonske motnje razpoloženja je lahko zelo učinkovita svetlobna terapija. Če pa ta ne zadostuje, si lahko pomagamo s popoldanskim dodajanjem melatonina.

A vendar vedno ne bomo mogli sami rešiti težav. Če zaznamo, da so vzroki našega počutja globlji in posegajo v normalen ritem življenja, je pomembno, da ne čakamo in simptomov ne skrivamo, temveč poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Kajti zdravljenje je bistveno bolj učinkovito in hitrejše, če poiščemo pomoč v zgodnji fazi bolezni.

Kako se pokaže sezonska motnja razpoloženja?

Na telesnem nivoju zaznamo pomanjkanje energije, povečano potrebo po spanju (četudi veliko spimo, se ne naspimo), željo po sladkarijah in ogljikovih hidratih, povečanje ali zmanjšanje apetita in telesne teže, motnje spanja, zaprtje, motnje menstrualnega cikla, manjša želja po spolnosti, utrujenost ...

Na duševnem nivoju
se kaže s potrtostjo, tesnobo, nejevoljnostjo, negativnimi mislimi, težavami z zbranostjo, otopelostjo, nezanimanjem za vse, kar nas sicer zanima in veseli, malodušjem, jokavostjo, pretirano občutljivostjo, brezupom, umikom iz socialnega okolja v samoto ...

Na vedenjskem nivoju
se kaže z nemirom, razdražljivostjo, impulzivnostjo, v skrajnih primerih pa privede tudi do samopoškodb ali celo samomora.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo