Domov » Vsi članki » Članek » Je velikonočna potica lahko zdrava?

Je velikonočna potica lahko zdrava?


Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije

Na Slovenskem je  kraljica praznikov, saj brez nje ni praznika, ki bi bil vreden praznovanja. Ste vedeli, da ima beseda potica v angleščini enak pomen?! To pa zato, ker so se Angleži pri nas učili, kako jo pripraviti, zaviti in speči, da bi tudi njim zadišala.

Potico je na prvi pogled preprosto narediti. »Dodana vrednost« je skrita v podrobnostih nadeva in priprave, pri čemer je seveda pomembna sestavina tudi ljubezen. Po televizijski oddaji, v kateri smo predstavljali potice, sem pokusila tisto od gospe Milke iz Retij in občudovala bogat okus. Gospa je omenila, da je poleg ljubezni potrebna tudi dobra peč. No, za dobro potico je treba najprej izbrati dobre sestavine, predvsem moko. Receptov in predlogov za testo in nadev je v »buklah« in na internetu toliko, da vseh ne boste mogli preizkusiti. Večina pa vsaj v nadevu predpisuje – sladkor.

Beli sladkor – ropar vitaminov in mineralov

Se vam je že primerilo, da po določeni hrani niste več mogli dobro misliti? Kriv je bil prečiščen, rafiniran beli sladkor in vse jedi in pijače z njim.

Pri predelavi sladkorja iz melase v beli sladkor uničijo vse vitamine skupine B ter minerale, zlasti magnezij in baker.

Škoda je še večja, ker mora telo za razgradnjo tega sladkorja črpati vitamine in minerale iz svojih lastnih zalog. Torej je rafiniran beli sladkor svojevrsten ropar vitaminov in mineralov v našem telesu!

Vsakodnevno uživanje belega sladkorja je nevarno in vodi v sodobne bolezni.

Tudi praznično obložena miza je lahko bogata z zdravo hrano, predvsem pa ne pozabimo na zdravo mero.

Beli sladkor se namreč izredno hitro razgradi in takoj dá razmeroma veliko energije, toda pri nenadni pretirani količini glukoze se naglo sprožijo enormne količine inzulina. Zaradi nesorazmerja inzulina nivo sladkorja v krvi hitro pade pod ustrezno raven, kar zaznamo kot nihanje sladkorja. Trebušna slinavka poleg inzulina proizvaja tudi nasprotni hormon z vidika delovanja, glukagon, ki skrbi za spremembo maščobnih rezerv spet v glukozo. Posledica nihanja je dvojno obremenjevanje trebušne slinavke, zato ob dolgotrajnem ponavljanju tega slinavka opeša in ni več sposobna izdelati zadostnih količin inzulina in glukagona. Sladkorna bolezen je tu!

Možgani potrebujejo četrtino vse energije, ki jo telo pridobi iz hrane. Ko močno obremenimo možgane pred izpiti, ob ustvarjalnih in miselnih »rebusih vsakdana« ali ob športu in mišičnih naporih ob hoji v hribe ..., nam zelo prija sladko. Vendar za sladkanje raje uporabite dober rjavi nerafiniran trsni sladkor, potem melaso, med, javorjev sirup, rozine, datlje, slive, brusnice, košček čokolade, sladice iz polnovredne moke, mlečne napitke in jogurte, v katere smo sami zamešali sadje ali žlico medu.

V poticah lahko sladkor nadomestimo s sadjem

Pri poticah lahko v nadevu kar precej sladkorja nadomestimo s sadjem. Zato so različne potice različno zdrave in različno koristijo našemu telesu in zdravju.

Orehova potica

Za večino je edino prava potica z orehovim nadevom. Orehi kot plodovi so bogastvo nenasičenih esencialnih maščobnih kislin za prožnost in elastičnost žil in varujejo srce. V orehih je okrog 15 odstotkov beljakovin, v veliki meri iz aminokislin arginin in triptofan; prvi je za srce in ožilje, drugi za srečo, mirnost in odlično spanje. Nastanku hormonov sreče botrujejo: folna kislina, vitamina C in E; nekaj vitaminov se pri peki uniči, ostanejo pa minerali, med njimi selen, kalcij, magnezij in fluor.

Lešnikova potica

Lešniki imajo aminokislino tirozin za zbranost in pozornost ter vse sestavine za obnovo telesa: do 60 odstotkov maščob, vendar so lahko prebavljive in po strukturi podobne oljčnemu olju. Skoraj 15 % je rastlinskih beljakovin. Imajo tudi cel kup vitaminov skupine B in vitamin E, zato pomagajo zdravo hujšati in ohraniti čiste žile. Lešnikova potica je lažje prebavljiva kot orehova. Med vitamini skupine B je vitamin B1, ki je odličen za spomin, in vitamin B2 za energijo mišic. Lešniki so zakladnica mineralov: kalija, kalcija, fosforja, magnezija in precej železa. Med mikroelementi so selen, stroncij, bor in molibden. Zato lešniki krepijo moško potenco, skrbijo za kratkoročni spomin in utrjujejo dlesni.

Mandljeva ali bela potica

Ima manj maščob kot orehova, več pa fosforja, vitamina E in mineralov kalcija in magnezija, nekaj je tudi železa in kalija. Priporočljiva je za ljudi z osteoporozo, za tiste v stresu in vse, ki »delajo z možgani«.

Kokosova potica

Je bogata s selenom, ki osrečuje, saj spodbuja tvorbo hormonov sreče. Če v kokosovo potico zamešamo še pehtran in skuto, bomo dobili pravo pomoč za vse, ki jih rado napenja, imajo težave z žolčem in želodcem.

O izvoru besede potica obstaja več pojasnil. Morda ime izhaja iz kuhinj srednjeveških samostanov. Potissimus je namreč latinski izraz za najboljše.

Rožičeva potica

Je najbolj siromašna z vidika maščob in ogljikovih hidratov, najbolj bogata pa z balastnimi snovmi in čreslovinami. Rožiči vežejo strupene snovi že v črevesju in pomagajo pri prebavnih težavah. Rožiči imajo veliko beljakovin, zato je rožičeva potica kar precej hranljiva. Rožiči pomagajo pri prehladnih obolenjih in radi jih imajo tudi pevci, saj pomagajo grlu. Okus rožičeve potice izboljšujejo jabolka.

Pehtranova potica

Poleg orehove je najbolj razširjena. Pehtran deluje osvežilno in krepčilno; pri ženskah uravnava menstruacijo. Za oba spola velja, da spodbuja apetit po daljši bolezni. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča vsem, ki imajo preveč želodčne kisline, kot diuretik pa ledvičnim in pljučnim bolnikom.

Čokoladna potica

Temna čokolada, ki vsebuje veliko kakava, koristi srcu in ožilju, zlasti arterijam. Zdravilen učinek pripisujejo flavanolom, ki so močni antioksidanti. Že majhna količina čokolade pomaga zniževati krvni tlak in zmanjševati nevarnost možganske kapi. Čokolada tudi krepi duha in dobro voljo in odpravlja utrujenost.

Prvi pisni vir, v katerem je omenjen razvaljan in nadevan kolač, je Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske (1689).

Potica z rozinami

Rozine imajo okrog 70 odstotkov naravnega sladkorja in potici dajejo sladek okus. V njih so tudi organske kisline, vitamini in mineralne snovi: kalcij, fosfor in železo. Rozine zelo hitro oskrbijo telo z energijo. Ponavadi jih kombiniramo z orehi in lešniki, pa tudi z drugimi nadevi.

Potica s suhim sadjem

Posebna potica brez dodanega sladkorja je potica s suhim sadjem v nadevu. Zanj uporabimo: rozine, suhe slive in marelice, jabolčne in hruškove krhlje, brusnice, datlje ... Sadje zvečer namočimo v pomarančnem soku. Naslednje jutro namočeno sadje zmeljemo v mešalniku, da nastane sadna masa, ki jo premažemo na razvaljano testo. Čez to potresemo sesekljane orehe, lešnike, pistacije, sončnična in sezamova semena, cimet in kokosovo moko. Zavijemo in spečemo. Ta potica je zdrava in lahko prebavljiva, še zlasti če namesto mleka za testo uporabimo sirotko ter do 1/3 bele moke zamenjamo s polnovredno.

No, nadevov si ni mogoče zamisliti brez arom, najpogostejša je v obliki ruma, toda o njem ne bi razpredala. Prav tako ne gre izgubljati besed o koristnosti surovega masla in zdravih kokošjih jajc. Sama ne bom nikdar uporabila umetnih esenc in margarine.

Dobro je tudi vedeti:

- kako je bila zmleta moka, ki jo uporabljamo za peko potice;
- mleko naj bo polnomastno, nikdar posneto, enako velja za smetano, najboljše je sveže surovo mleko;
- uporabite nerafiniran rjavi sladkor;
- uporabite ekološke limone, da lahko v nadev naribate tudi limonino lupinico;
- nekatere gospodinje prisegajo samo na sveži kvas, tudi moja hči, in pravijo, da suhi kvas ne naredi tako dobre potice.

Seveda je mogoče nadeve za potice med seboj dopolnjevati, pri tem se učinki kombinirajo. Če bomo za velikonočne praznike uživali vsakega po malo, zraven pa še sadje (zlasti ananas in pomaranče) ter zelenjavo, predvsem regrat, čemaž, artičoke in beluše, ter z dobro voljo spili še kozarec dobrega vina, potem zanesljivo med prazniki ne bomo poslabšali zdravja, marveč nasprotno!

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 71, marec 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo