Domov » Vsi članki » Članek » Hrana in sladkorna bolezen

Hrana in sladkorna bolezen


Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn.

Hrana in sladkorna bolezen - Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn.
Moje izkušnje s sladkornimi bolniki potrjujejo ugotovitve iz nove literature, da se pri posameznih bolnikih telo različno obnaša do posameznih živil. Različen odziv na hrano pri posameznih bolnikih je po mojem mnenju posledica dejstva, da niti dva človeka nimata enake prebave in presnove. Prav tako je mogoče s kombinacijo živil z različnim glikemičnim indeksom doseči nižji skupni indeks.

Glikemični indeks pove, kako hitro se živila spremenijo v sladkor. Izbiramo taka, ki imajo nizek indeks oziroma se počasi spreminjajo v glukozo. Na primer: rženi, polnozrnati kruh, navadni jogurt, proso, ajda, rjavi riž, čičerika, stročnice, rjavi fižol, leča, jabolka in hruške. Povsem nasprotno delujejo živila, ki imajo visok glikemični indeks: sladkarije, beli kruh, riž in sladkor, suho sadje in sladke pijače.

Ogljikovi hidrati so najboljši vir energije in se hitro spremenijo v glukozo. Če jih je preveč, to povzroči nihanje krvnega sladkorja oziroma glukoze v krvi. Uravnavamo ga z dodajanjem vlaknin in beljakovin. Beljakovine spodbujajo izločanje hormonov, ki zavirajo preburno razgradnjo sladkorja v glukozo, zato bi morali beljakovine uživati ob vsakem obroku. Če dodamo še vlaknine, bo proces razgradnje še enakomernejši. Na primer: če zaužijemo obrok testenin samo s paradižnikovo omako, se bo raven sladkorja v krvi naglo dvignila, a tudi hitro spet padla. Če je poleg še nekaj koščkov mesa, rib, tofuja in stročjega fižola z vlakninami, potem bo proces spreminjanja sladkorja počasnejši.

Sladkorni bolniki naj uživajo živila, ki imajo nizek glikemični indeks, kar pomeni, da se počasneje spreminjajo v glukozo. Ogljikovi hidrati so sicer najboljši vir energije, a se hitro spremenijo v glukozo. Če jih je preveč, to povzroči nihanje krvnega sladkorja. Uravnavamo ga z dodajanjem vlaknin in beljakovin.

Inzulin se tvori in sprošča normalno, če uživamo zmerne količine ogljikovih hidratov, dovolj živil, ki imajo vitamin B3 (ribe, belo perutninsko meso, suhe slive, jetra, arašidi, jajca, pivski kvas ...) in mineral krom; ta veže inzulin na inzulinske receptorje v celični membrani (zelje, brokoli, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, grah, oreščki, polnovredno žito, pivski kvas). Krom je tudi sestavni del glukoznega tolerančnega faktorja; še bolj učinkovit bo, če bosta v prehrani še aminokislini glicin in glutamin (pistacije in sirotka). V nasprotnem primeru se trebušna slinavka preveč izčrpa in obremeni.

Opustitev vseh maščob - več škode kot koristi

Mnogi ne ločijo med dobrimi in slabimi maščobami. Najlažja pot je prepovedati vse maščobe, a s tem lahko naredimo več škode kot koristi, če telesu odtegnemo nenasičene esencialne maščobne kisline tipa omega 3. Raziskave Newyorške akademije za znanost so pokazale, da so diete, bogate samo z omega 6 (sončnično, sojino, koruzno in bučno olje), »zaprle« celice za inzulin. Če so dodali maščobne kisline omega 3, se je odzivnost spet vzpostavila, čeprav so zaužili tudi druge maščobe. To kaže, kako zelo je pomembno razmerje med omega 3 in omega 6, ki bi smelo biti največ 1 : 4 v korist omega 6. Če povečamo vnos omega 3 iz morske hrane, se odzivnost na inzulin vidno izboljša že v letu dni. Z izborom hrane je torej mogoče bistveno vplivati na izboljšanje ali poslabšanje stanja pri sladkornih bolnikih ali krepiti ali ogroziti zdravje pri tistih, ki so še zdravi.

Najslabše so nasičene maščobne kisline; te povečajo nevarnost za sladkorno bolezen, saj močno zmanjšajo učinkovitost inzulina. Na univerzi v Coloradu so ugotovili, da 40 g nasičene maščobe, kolikor je je v 115 g hamburgerja z ocvrtim krompirčkom, kar potroji nevarnost za diabetes. Vendar si tudi pri nasičenih maščobah lahko pomagamo z omega 3. Raziskava z Nizozemske je dokazala, da so tisti, ki poleg nasičenih maščob uživajo tudi ribe z maščobnimi kislinami omega 3, kar za polovico bolj varni pred diabetesom kot tisti, ki so uživali samo nasičene maščobe.

Kje dobimo dobre maščobe?

Vrsta maščobe 

Ime 

V hrani:

nasičene maščobne kisline (m. k.)

vidna maščoba v mesu, salame, klobase, loj, maslo, smetana, kokosovo maslo

nenasičene m. k.
- mononenasičene
- polinenasičene

oleinska kisl. (ω 9)
* linolna kisl. (ω 6)
* linolenska kisl. (ω 3)

oljčno, arašidovo, sezamovo olje
sončnično, koruzno, sojino, bučno,
sezamovo olje
laneno, ribje olje (losos, skuša,
sardine ...)

trans m. k. 

(hidrogenirana maščoba)

margarina, maščoba v  čipsu, pecivo, piškoti, krekerji

* esencialna maščobna kislina

(Povzeto po knjigi Zdravje je naša odločitev, M. Merljak in M. Koman, Prešernova družba, 2008)

Vpliv živil na raven krvnega sladkorja

Živila, ki uravnavajo raven krvnega sladkorja: zelje, grah in beluši, ker imajo malo ogljikovih hidratov (oh), veliko pa mineralov; solate iz polnovrednih žit (ječmena, ajde, riža in ovsa) z dodatki zelenjave, ker z vlakninami izboljšujejo naravno inzulinsko občutljivost; posebej omenimo še oves, ki ima aminokislino ornitin s funkcijo zniževanja krvnega sladkorja; leča ima sicer veliko oh, vendar ima veliko cinka; čičerika ima tudi fitinske kisline, ki upočasnijo sproščanje glukoze v kri; jabolka in hruške imajo tudi bogastvo mineralov, pri hruškah je zelo dobro razmerje med povezanimi minerali, na primer med kalijem in natrijem, bakrom in železom, cinkom in bakrom ...; češnje imajo sladkor vrste levuloza, ki sladkornim bolnikom ne škoduje; za gozdne jagode je značilno, da imajo veliko vitamina C, flavonoidov, mineralov, zlasti mangana in nukleinskih kislin, ki okrepijo presnovo; kumarice razbremenjujejo trebušno slinavko, paradižnik pa spodbuja njeno delovanje; banane so bile dolgo časa na slabem glasu, a so primerne, ker vsebujejo vitamin B6, ta pa je nujen za prebavo sladkorjev.

Česen, čebula, rdeči radič, regrat, cikorija in vitlof znižujejo raven krvnega sladkorja, ker imajo inzulinu podoben hormon.

Druga skupina so živila, ki raven krvnega sladkorja celo znižujejo: česen, čebula, rdeči radič, regrat, cikorija in vitlof, ker imajo inzulinu podoben hormon; topinambur ima posebno oh, ki le neznatno zviša sladkor, ter encim inulaza, ki je nujen za razgraditev inulina; surov topinambur ima še vitamin B1, ki pripelje sladkor na kurjenje v celice; svež stročji fižol ima inzulinu podobno snov glukokinin, posušene stroke pa uporabimo za kuhanje čaja.

Za sladkorne bolnike je nujna zelena solata z veliko minerali, med njimi magnezijem; brez njega je motena presnova sladkorja. Veliko ga je tudi v mandljih, špinači, soji, žitih, kakavu, figah, semenih sončnic in bučk. Magnezij vpliva na aktivnost inzulina in njegovo sproščanje v kri.

Spomladi uživajte češnje, ki imajo veliko antocianinov, močnih antioksidantov, ki lahko kar za polovico povečajo nastajanje inzulina. Cimet kot dišavnica pomaga celicam pri absorbciji glukoze iz krvi. Po ameriški raziskavi že pol čajne žličke cimeta na dan v 40 dneh znatno zmanjša sladkor v krvi. Dajte cimet v vse mogoče, tudi v čaje! Med čaji so priporočljivi zeleni, rdeči in črni čaj zaradi epigalokatehingalata, ki veča sposobnost celic za sprejem inzulina. Ne smemo pa dodati mleka, rastlinske smetane ali sojinega mleka!

Med: da ali ne?

Po nekem predavanju sladkornim bolnikom se je razvila zanimiva razprava o medu. Nekateri so nanj prisegali, drugi so ga zavračali. Tudi zdravniki si niso enotni, piše v svoji knjigi Med in zdravje primarij dr. Peter Kapš. Ker je med mešanica grozdnega in sadnega sladkorja, je primernost za sladkorne bolnike odvisna od razmerja med temi sladkorji. Doktor E. Koch je za med oblikoval glukotilni faktor (acetilholin), ki pove, koliko sladkorja iz medu se izkoristi za delovanje srca in možganov in koliko ga ostane za druge namene.

Danes lahko tudi sladkorni bolnik sestavi sebi primerne in uravnotežene obroke in se prehranjuje zdravo. Nadvse dobro bi bilo, če bi tudi zdravi ljudje spoštovali načela, ki jih morajo sladkorni bolniki; tako bi ohranili zdravje v pozno starost.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 52, april 2011.


Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. tehn., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi opisujeta povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih s prehrano. Pravkar je pri isti založbi izšla še druga njuna knjiga z naslovom Zdrava prehrana je prava odločitev.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo