Domov » Vsi članki » Članek » Glivične okužbe stopal so zelo trdovratne

Glivične okužbe stopal so zelo trdovratne


Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj
Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj

Glivične okužbe stopal so zelo pogosta neprijetnost, s katero se lahko srečujemo pravzaprav tekom celega leta. Njihova dodatna slabost je – poleg neugodnih simptomov – tudi ta, da jih le s težavo odpravimo. Infekcije s kožnimi glivami so namreč trdovratne in ne vedno z lokalnimi sredstvi ozdravljive težave.

Simbioza med nami in kožnimi mikroorganizmi

Glive (fungi) so živa bitja. Pravzaprav so celotno kraljestvo med živimi bitji. Kožne glive so s prostim očesom nevidni organizmi, ki so del normalne kožne flore in pri zdravih ljudeh ne povzročajo težav. Do težav pride, ko se glive prekomerno razrastejo; to se pa pogosto zgodi ob sočasnem jemanju antibiotikov ali pa pri osebah, ki imajo oslabljen imunski sistem.

Na obeh stopalih je približno 250.000 znojnih žlez, ki lahko vsak dan izločijo celo do 2,3 decilitra znoja.Ne glede na to, kako pogosto se umivamo, je koža našega telesa venomer poseljena z raznimi bakterijami in glivicami. Stopala niso pri tem nobena izjema. S temi organizmi, ki jih sicer imenujemo dermatofiti, ljudje pravzaprav ves čas živimo v simbiozi. Bakterije in glive nas ščitijo pred nekaterimi zunanjimi dejavniki (patogenimi mikroorganizmi), ki bi lahko na nezaščiteni, tj. »neposeljeni « koži izzvali izbruh določene bolezni; pomagajo pri razkrajanju kožnih izločkov (so nemalokrat tudi vzrok neprijetnega telesnega vonja), se hranijo z roževino povrhnjice, las, dlak in nohtov; skratka, tvorijo del zaščitnega kožnega sloja.

Težava nastane, ko se ravnovesje med kožnimi dermatofiti poruši; pri glivičnih kožnih infekcijah torej v prid kožnih gliv. Te se prekomerno razrastejo in tako je simbioza porušena. Glive na koži začnejo povzročati težave; koža začne srbeti, na njej nastanejo drobne rdečkaste pikice, ki zelo srbijo. S takšno težavo pa se je nujno treba zateči po nasvet k zdravniku ali farmacevtu.

Glivične okužbe stopal

Kadar govorimo o glivični okužbi stopal, je razlika, ali gre za okužbo kože stopal ali pa za okužbo nohtov. Kožne infekcije se najpogosteje pojavljajo tam, kjer je koža premalo zračena – glivam namreč izjemno ustreza toplo in vlažno okolje. Na stopalih je tako to področje največkrat koža med prsti; pri osebah, ki imajo težave s prekomernim potenjem stopal ali uporabljajo nezračno obutev, pa je k razrasti kožnih gliv nagnjena vsa koža stopal. Okužena koža srbi, pojavljajo se drobni rdeči izpuščaji na mestu srbenja, koža se lahko začne luščiti v plasteh, stopalo pa zraven vseh omenjenih simptomov zaradi okužbe razvije še neprijeten vonj.

Ženske imajo v povprečju štirikrat več težav z nogami kot moški, večinoma zaradi neprimerne obutve.

Pri glivičnih okužbah nohtov (onihomikozah) je razrast gliv navadno posledica okužbe z glivicami iz okolja; le-te pogosto staknemo na krajih, kjer je veliko vlage in seveda dosti ljudi, ki potem preko okuženih stopal prenašajo glivice tudi na druge. Pogosti kraji za takšne okužbe so kopališča, javni tuši, savne, bazeni, okužba pa je seveda mogoča tudi z nošenjem obutve okuženega uporabnika (čevlji na kegljiščih ...). Zelo nagnjeni h glivičnim okužbam stopal so športniki, saj se pri njih zaradi povečane fizične aktivnosti in seveda zaprte športne obutve stopala potijo bolj kot sicer, vlažno okolje pa je, kot že omenjeno, raj za razrast kožnih gliv. Ne le pri športnikih, povečano tveganje za glivične okužbe stopal obstaja tudi pri starejših ljudeh, sladkornih bolnikih, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom (rakavi bolniki, bolniki, okuženi z virusom HIV ...) in ljudeh z ortopedskimi nepravilnostmi stopal.

Kako prepoznamo glivično okužbo kože stopala?

Sprva je nadloga skoraj nezaznavna: koža se drobno lušči. A ker, kot vsaka okužba, tudi glivična okužba stopal, če je nezdravljena, napreduje v bolj invazivno obliko, se kmalu pojavijo simptomi, ki jih ne moremo spregledati. Močna srbečica, rdečina, izpuščaji in luščenje kože v slojih so zagotovo znaki, ki nas bodo napotili po strokovno pomoč.

Kako pa prepoznamo glivično okužbo nohtov?

Na nohtni luski se sprva pojavijo drobne bele do rumenkaste pikice, ki spominjajo na mehurčke. Noht se sčasoma obarva rumeno (lahko tudi zelenkasto, modro in celo črno) po večji površini in začne odstopati od nohtne posteljice. Proces je navadno dolgotrajen, vendar je zmotno prepričanje, da bo težava izginila sama od sebe. Nasprotno: v bolj zgodnji fazi, kot bomo začeli z zdravljenjem okužbe, večje so možnosti, da odpravimo težavo z uporabo lokalnih sredstev (in se tako izognemo precej agresivni terapiji s peroralnimi sredstvi).

Zdravljenje glivične okužbe stopal in nohtov

Na kožne spremembe in spremembe videza nohtov moramo biti kar se da pozorni, saj je od hitrosti zdravljenja okužbe odvisna tudi njegova učinkovitost.

Kožne infekcije zdravimo s kremami, geli ali spreji, ki vsebujejo protiglivične učinkovine (antimikotike), kot so klotrimazol, bifonazol, mikonazol ali terbinafin.

Na obeh stopalih je približno 250.000 znojnih žlez, ki lahko vsak dan izločijo celo do 2,3 decilitra znoja.

Svetuje se redna uporaba dvakrat dnevno na okužena področja, razen pri bifonazolu, kjer zadostuje že enkratni dnevni nanos.V vsakem primeru uporabljamo protiglivično sredstvo dlje časa, tudi ko se nam zdi, da je težava že odpravljena. Glivične okužbe so trdovratne in njihovo zdravljenje naj bo dolgotrajno. Le tako se bomo z gotovostjo znebili prekomerno razraščenih gliv in ponovno vzpostavili normalno kožno floro.

Nohti so za razliko od kože bolj kompleksni za zdravljenje. Težava je namreč v tem, da okužba nohta navadno sega v njegovo globino – česar pa za lokalno nanešena protiglivična sredstva ne moremo trditi. Prav tako je težava zaradi nenadzorovanega širjenja okužbe nohta vzdolžno, proti izrastišču nohta. Širjenje okužbe je treba zajeziti, še preden pride do tja, saj lahko le tako omogočimo, da bo na novo narasli noht zdrav (neokužen). Težava pa mine šele, ko okuženi del nohta popolnoma izraste in ga nadomesti na novo zrasli, zdrav noht.

Če vas stopala močno srbijo, če je koža na njih rdeča, če se pojavijo izpuščaji in se vam koža prične luščiti - ne oklevajte, takoj poiščite strokovno pomoč. Glivice na nogah so namreč zelo trdovratne.

Za zdravljenje glivične okužbe nohtov so v lekarnah na voljo pisala ali laki za nohte, ki s svojo formulacijo zagotavljajo dostop antiseptičnih učinkovin globlje v nohte, hkrati pa preprečujejo širjenje okužbe na zdrave dele nohta, kar je nujen pogoj za popolno odpravo okužbe.

Vztrajnost je ključ do uspeha

Seveda kot pri vsaki stvari tudi pri glivičnih okužbah velja nasvet, da je preventiva boljša od kurative. Vendar je tudi takšna neprijetnost včasih neizbežna, a k sreči ozdravljiva. Prej kot bomo ukrepali proti razraščenim glivicam, večje so naše možnosti za uspeh. Pomembno je, da terapijo izvajamo dosledno in seveda vztrajno, da bi se znebili neprijetnosti, ki spremljajo tovrstne okužbe. In naša stopala nam bodo lahko le še v ponos.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 65, september 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo