Domov » Vsi članki » Članek » Bolje je izgubiti minuto v življenju kot življenje v minuti

Bolje je izgubiti minuto v življenju kot življenje v minuti


Sergeja Širca

»Življenje je eno samo in tega se premalokrat zavemo. Ni samoumevno. Da bi ga zaživeli polno, moramo najprej poskrbeti za temeljne človeške potrebe. Ena od njih in zelo pomembna je varnost. Smo ekipa, ki se pri svojem delu dnevno srečuje z ljudmi, katerih življenje visi na nitki. Zelo dobro se zavedamo, kaj pomeni pravilno in pravočasno ukrepanje, pa naj gre za težko bolezensko stanje ali hudo poškodbo. Žal pa se tega zaveda le peščica ljudi,« pravijo člani ekipe Reši življenje. Ekipa izvaja delavnice prve pomoči dojenčkom in otrokom. Namenjene so predvsem staršem dojenčkov in malčkov ter vsem, ki se ukvarjajo z majhnimi otroki.

Pobudnik in organizator delavnic je Tadej Cunder, po poklicu policijski inšpektor, ki uspešno povezuje svoje delo v policiji in reševalnem vozilu. V okviru specialne policijske enote namreč deluje paramedic skupina, katere član je Tadej, ki tako sodeluje v reanimacijski skupini v reševalnem vozilu. Na podlagi teh izkušenj so zdravniki in reševalci prišli do ideje, da bi staršem ponudili dodatno znanje. Sestavili so ekipo štirih zdravnikov in sedmih inštruktorjev nujne medicinske pomoči. »Zdravniki so na podlagi prakse sestavili program situacij, zaradi katerih so starši s svojimi otroki v zadnjih letih največkrat prišli na urgenco. Zato se program Reši življenje loči od ostalih podobnih programov – to je program, ki je dejansko uporaben tudi v praksi,« pravi Cunder.

Vsebina delavnice Reši življenje temelji na dvoletnem raziskovanju problematike in ugotavljanju, kateri so najpogostejši vzroki, zaradi katerih odrasli pripeljejo dojenčka ali otroka na urgenco oziroma pokličejo reševalce (112).

Ideja Reši življenje se je rojevala postopoma. Združili so dejstva, statistiko, želje nekaterih staršev in nastala je Delavnica prve pomoči dojenčkom in otrokom. »Bilo je precej težje prodreti, kot smo mislili, ker se ljudje ne zavedajo pomena znanja prve pomoči. Izpit iz prve pomoči, ki smo ga vsi delali v okviru priprav na vozniški izpit, ni dovolj. Veliko je tudi ljudi, ki se ne želijo srečati s takimi situacijami in od njih bežijo,« poudarja Tadej Cunder. Ugotovil je, da ljudje večinoma ne znajo reagirati ob poškodbah in nesrečah. Bojijo se izvajati postopke, ki so enostavni in bi lahko rešili življenje. Tudi zato, ker jih je strah, da bodo z nepravilnim ukrepanjem komu storili kaj škodljivega, pa jih bo ta potem tožil. »To so zgodbe iz ameriških filmov, v Sloveniji se po meni znanih podatkih še ni zgodilo, da bi kdo tožil nekoga, ki mu je rešil življenje,« pravi.

Ekipa Reši življenje

Ekipo Reši življenje sestavljajo zdravniki asist. Robert Hajdinjak, Mirna Rogelj, Kristjan Sancin in asist. dr. Vesna Homar ter reševalci Daniel Andolšek, Miha Brezovnik, Robert Lampret, Boštjan Plahutnik, Uroš Gerič in Andreja Špilek. Vsi delajo na terenu in so se pri svojem delu soočili že s številnimi situacijami, ko so reševali življenja. »V tem času smo pridobili izkušnje in ugotovili, katere so tiste okoliščine, v katerih se starši velikokrat ne znajo prav odločiti, s tem pa lahko škodujejo zdravju svojega otroka. Seveda nevede, v dobri veri, da otroku pomagajo, « poudarjajo člani ekipe.

Skrbi ga pomanjkanje empatije v naši družbi. »Vsak se briga samo zase. Na srečo vsaj v primeru prometnih nesreč večina ljudi pokliče pomoč, se ne peljejo mimo. A moramo jih osvestiti, da bi pomagali. Zelo redko se zgodi, da bi kdo oživljal človeka, ki ga je med vožnjo prizadel infarkt. A prepričan sem, da bi to vsak storil, če bi šlo za njegovega otroka ali svojca. So pa tudi svetle izjeme, ljudje, ki se odzovejo takoj, pokličejo pomoč, začnejo oživljati, počakajo reševalca in mu pomagajo. Velikokrat se potem zgodi, da ljudje poiščejo osebo, ki jim je rešila življenje, in se ji zahvalijo. To so lepe zgodbe,« se spominja Cunder. Med ljudmi, ki tako suvereno odreagirajo v nepričakovanih situacijah, prevladujejo policisti, gasilci, poklicni vojaki, torej »polprofesionalci«, ki imajo nekaj znanja o tem in so zato tudi bolj samozavestni pri nudenju pomoči. Vendar Tadej poudarja, da so ti postopki zelo preprosti in dobro razdelani, da se jih naučiti, in to je neprecenljivo, ko rešujemo življenje.

Kdo bi moral obvladati postopke prve pomoči za dojenčke in malčke? »Ne samo starši, ampak vsi, ki delajo z majhnimi otroki.« In katere so situacije, zaradi katerih starši najpogosteje poiščejo nujno medicinsko pomoč?

»Predvsem dihalne stiske, bodisi zaradi bolezni ali dušenja, povišana temperatura, zlasti vročinski krči, driska in bruhanje, alergije, padci, krvavitve, opekline …« našteva Cunder.

Na delavnicah naučijo starše, kdaj je treba poiskati nujno medicinsko pomoč, kdaj otroka odpeljati k pediatru in kdaj ga lahko ustrezno negujejo doma.

Velikokrat se potem zgodi, da ljudje poiščejo osebo, ki jim je rešila življenje, in se ji zahvalijo. To so lepe zgodbe.

V ambulantah nujne medicinske pomoči se namreč vse prepogosto znajdejo starši z otroki, ki bi jih lahko mirno oskrbeli doma. Ne le, da se bolan otrok na urgenci slabo počuti takrat, ko bi bilo zanj bolje, da bi ležal v svoji udobni postelji in se počutil varno v domačem okolju, temveč taki bolniki tudi onemogočajo zdravstvenemu osebju, da bi čim hitreje nudili nujno pomoč tistim, ki jo res potrebujejo.

Vsebina delavnice Reši življenje temelji na dvoletnem raziskovanju problematike in ugotavljanju, kateri so najpogostejši vzroki, zaradi katerih odrasli pripeljejo dojenčka ali otroka na urgenco oziroma pokličejo reševalce (112).

Vključuje naslednje teme: 

  • pravilen pristop pri poškodbah dojenčka in otroka,
  • osnove sistemskega pristopa za ocenjevanje zdravstvenega stanja dojenčka in otroka (abcd), 
  • kako v kritičnih situacijah ohraniti trezno presojo, 
  • pri dojenčku in otroku prepoznati zdravstveno stanje, ki zahteva oskrbo medicinskega osebja, 
  • pravilno ukrepanje v primeru bolezenskih stanj (oživljanje, delo z defibrilatorjem, dihalne stiske, vročinska stanja, zastrupitve, driske, bruhanje, alergije, nemir) in poškodb (padci, krvavitve, opekline, podhladitve, tujki, prometne nesreče, poškodbe z elektriko, utopitve, imobilizacija, najpogostejše napake pri ukrepanju).

Udeleženci delavnic Reši življenje dobijo algoritemska navodila, kako ukrepati v posameznih situacijah, postopke pa sistematsko razložijo tudi na primerih iz vsakodnevnega življenja. Prav zato je delavnica Reši življenje tako uporabna. Delavnica v prvi vrsti dvigne zavest staršev o pomenu znanja učinkovite prve pomoči. Cilj delavnice je pripraviti starše na nepričakovane situacije, ki lahko imajo zelo resne posledice.

Delavnice prve pomoči dojenčkom in otrokom

Kdaj?
15. 2. 2013
15. 3. 2013
19. 4. 2013

Kje?
Cesta na Brdo 85, Ljubljana

Več informacij:
www.resizivljenje.si

Prijave na:
041 756 280
info@resizivljenje.si

Cena:
68 EUR za posameznika,
106 EUR za par

Za konec še praktičen nasvet:

Kaj storiti, če z otrokom v avtu doživite prometno nesrečo? Otrok v sedežu joka in niste prepričani, ali je poškodovan. Ali otroka vzeti iz avtomobila? V otroškem sedežu ali brez njega? Ali počakati na reševalce? »Če otrok ne diha, nimamo kaj razmišljati, tu gre za reševanje življenja. Otroka odpnemo iz sedeža, ga vzamemo iz avtomobila, položimo na trdo podlago in ga začnemo oživljati. Enako velja, če ocenimo, da je otrok v avtomobilu v veliki nevarnosti, če obstaja nevarnost naleta ali požara. Če gre za neposredno nevarnost, moramo otroka hitro spraviti iz avta, pa četudi ga je treba povleči ven za nogo ali glavo. Le če ocenimo, da otrok ni v nevarnosti, ga je bolje pustiti v avtomobilu, dokler ne pridejo reševalci. Na delavnicah med drugim učimo tudi, kako otroka v taki situaciji pomiriti, « pravi Tadej Cunder.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 70, februar 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo