Domov » Vsi članki » Članek » Bali

Bali


Andrej Zorko

Andrej Zorko pravi, da živi svoje sanje. Zagotovo mu lahko verjamemo na besedo, saj živi v Indoneziji, na tropskem otoku Bali. »Na Bali sem sprva odšel kot turist in zagledal sem idejo za posel. Tako sem odprl podjetje in začel uvažati ter prodajati darilne izdelke po slovenskih trgovinah. Nato sem na Bali odšel še velikokrat, in ko sem tam spoznal svojo sedanjo ženo, se je moje življenje obrnilo v drugo smer,« pripoveduje Andrej. To je bila ljubezen na prvi pogled. Danes imata hčerko Cleo, ki ju osrečuje in nasmeji do solz. »Mislim, da je čas, da Clea dobi bratca,« hudomušno doda Andrej.

Je bila odločitev o selitvi na Bali prava ali jo morda obžalujete?

Ko sem se odselil na Bali, sta me starša na vsak način poskušala prepričati, naj raje ostanem doma, saj sem imel v Sloveniji stanovanje in svoje podjetje in tudi delnice so dobro rasle. A moja želja po novem, drugačnem in predvsem tropskem nestresnem življenju je bila prevelika. Letos bo osem let, odkar živim svoje sanje na tropskem otoku Baliju.
Z ženo sva zgradila štiri vile s privatnim bazenom in ukvarjava se z osebnim turizmom – svojim gostom ponudiva in razkaževa lepote Balija. Več na www.thezalavillabali.com

Kako poteka življenje na Baliju – se vam zdi vsakdanji tempo podoben kot v Evropi ali Sloveniji?

Na Baliju poteka življenje počasi, sproščeno, umirjeno in brez stresa. Takšno je bilo življenje v Sloveniji v letih od 1970 do 1990. Ljudje zelo ločijo službo in svoje zasebno družinsko življenje, ki je zanje na prvem mestu.

Kako so vas sprejeli domačini?

Z domačini se odlično razumemo, saj sem se zelo hitro prilagodil njihovemu načinu življenja in razmišljanja.

Razmišljate o vrnitvi v Slovenijo?

Samo na počitnice.

Kakšne razlike opažate med indonezijskim in slovenskim zdravstvenim sistemom?

Bolj všeč mi je indonezijski, čeprav v primerjavi s slovenskim ni brezplačen. Pa tudi – v Sloveniji je zdravstvo samo navidezno brezplačno, to vam je jasno ob pogledu na vašo plačilno listo. Dostop do zdravnika je v Indoneziji zelo enostaven: če imaš manj denarja, greš k zdravniku za manj premožne. Njegovi zdravstveni prostori so videti kot slovenski pred 70 leti. Če imaš denar, pa izbereš boljšega zdravnika, ki dela v lepi, sodobni bolnišnici.
Res so zdravstvene storitve plačljive, ni pa nikakršnih čakalnih dob, saj zdravniki delajo v dveh izmenah. Poleg tega so zdravniki zelo prijazni s pacienti, saj so ti zanje poslovni partnerji.
Tu se zelo zavedajo, da naše telo ni tako kot avto, ki lahko čaka eno leto na popravilo. Ko zbolimo, posebno če gre za nevarno bolezen, potrebujemo zdravljenje takoj. Če prav razumem, je v Sloveniji v veliko primerih takojšnje zdravljenje možno le samoplačniško – torej slovenski zdravstveni sistem nikakor ni brezplačen.

Kako na Baliju zdravite manjše težave, za katere ni treba obiskati zdravnika (prehlad, blažje bolečine, kašelj, blažje opekline, blažje prebavne težave, glavobol …)?

Gremo v lekarno, kjer je 24 ur dnevno prisoten zdravnik ali farmacevt, ki te v treh minutah pregleda in predpiše zdravila. Čakalnih vrst ni, predvsem pa ne čakaš v čakalnici z ostalimi, še bolj bolnimi ljudmi.

Kako je organizirano zdravstveno zavarovanje?

Prebivalci si sicer lahko organizirajo in plačujejo zdravstveno zavarovanje, vendar to počne največ pet odstotkov od 238 milijonov ljudi. Ostali nimajo zavarovanja. Indonezija je tretja na svetovni lestvici najbolj skorumpiranih držav, in ko hočeš koristiti zavarovanje, vedno nekaj najdejo in te prepričujejo, da to ni vključeno v tvoje zdravstveno zavarovanje.

Ali redne preglede, ki niso nujni (recimo pri zobozdravniku), opravljate na Baliju ali ob obiskih v domovini?

Večino pregledov opravim na Baliju, saj tu ni potrebno naročanje, ni čakanja, zdravniki delajo do desetih zvečer, pa še ceneje je kot v Sloveniji.

Se vam zdijo indonezijski farmacevti samo osebe, ki izdajo zdravilo na recept, ali se z njimi tudi posvetujete o težavah?

Ker je obisk zdravnika za domačine drag, so farmacevti tisti, ki predpisujejo zdravila. Še nekaj se mi zdi zelo pomembno: farmacevt izda zdravila samo za tri ali pet dni, kolikor pač misli, da je treba, da ozdraviš, in ne več. Če je to dovolj, zagotovo prihraniš in tudi zdravila ne ostanejo neizkoriščena, ker bi jim potekel rok trajanja.

Slovenci se radi primerjamo z ostalim svetom. V rubriki Pogled izza meje bodo naši rojaki, ki živijo v tujini, primerjali slovenski zdravstveni sistem s sistemom v državi, kjer živijo. Zavedamo se, da nima vsakdo celotnega pogleda in podatkov za primerjavo, vseeno pa bo zanimivo pokukati v zdravniške čakalnice in lekarne po svetu. Prinašamo vam torej pogled na zdravstveni sistem skozi oči posameznega uporabnika. Poudarjamo, da je Pogled izza meje omejen izključno na avtorjevo osebno izkušnjo z zdravstvenim osebjem in ustanovami ter nabavo zdravil.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 74, poletje 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo