Domov » Vsi članki » Članek » Ali vaš dojenček dovolj pridobiva na teži?

Ali vaš dojenček dovolj pridobiva na teži?


Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živil. tehn.
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živil. tehn.

Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180 °, v prvih dneh in tednih se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja.

Vprispevku bomo poskušali odgovoriti na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj, povezanih s prehrano novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih življenja.

Prvi meseci: dojenje

  • Kako dolgo in kako pogosto dojiti?

Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesljati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.

V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo, to je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo in v maščobi topnimi vitamini ter minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko.

Skoraj tri četrtine mamic proizvede več mleka v desni dojki (ne glede na to, ali so levičarke ali desničarke).

Do tu je zadeva enostavna, večinoma so novorojenčki z mamicami še v zavetju porodnišnice, sestra pa jima lahko priskoči na pomoč ob vsaki težavi. Tretji dan, ko navadno zapustita porodnišnico, pa se prične spoznavanje v domačem okolju. Mamice, predvsem brez strahu. Vsaka mamica naredi za svojega dojenčka najboljše, kar v danem trenutku zna in zmore.

Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujmo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije večno mleka, zato naj dojenje traja med 10 in 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti, če je ne, mora to dodatno storiti mamica sama.

  • Kaj storiti, ko dojenje ni mogoče?

V nekaterih primerih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je le-ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos.

Dojenje ni vedno tako enostavno kot je morda videti na prvi pogled.

Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.

  • Koliko obrokov potrebuje dojenček?

Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah.

Na tem mestu moram mamice opozoriti, da novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov (npr. povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok), ki jih morajo prepoznati in se nanje odzvati. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč pozni znak lakote.

Pri novorojenčkih, ki prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se pogovorite s patronažno sestro, ki pride na dom; dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje novorojenček dodatek mlečnega nadomestka.

Po dopolnjenem četrtem mesecu:

  • Dohranjevanje

Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano – mlečno-žitne, zelenjavno- žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki bodo postopoma postajale vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.

Med petim in šestim mesecem je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom) otrokove starosti, saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel, da bi se mogel spopasti s sestavljeno hrano. Prav tako ne odlašajte predolgo z uvajanjem mešane dopolnilne prehrane po dopolnjenem 6. mesecu (26. tednu) otroke starosti, saj pri starosti nad šest mesecev in več samo materino mleko ali mlečni nadomestek pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. Saj moramo v obdobju dopolnilnega hranjenja tako pri dojenih dojenčkih kot tudi dojenčkih, hranjenih z mlečnimi nadomestki, več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega.

  • Začnemo, ko je pripravljen dojenček!

Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok … V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje, in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je manj kot 40 odstotkov dojenčkov, mlajših od šest mesecev, polno dojenih.

Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček lažje navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko ali mlečni nadomestek še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.

Na tem mestu moram mamicam pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalen proces spoznavanja novih okusov. Če dojenček prvo ponujeno špinačo zavrne, še ne pomeni, da je ne mara. Drage mamice, treba bo vztrajati in ponuditi nesrečno špinačo (ali katero koli drugo vrsto živila) na nevsiljiv način najmanj še 8- do 11-krat, saj kar 70 % dojenčkov sprejme okus določene zelenjave šele po osmem poizkusu. Ti dojenčki bodo jedli špinačo tudi 9 mesecev kasneje, ko bodo kot malčki že sami lahko odločno zapustili mizo. Zato, drage mamice, ne bodite med 85 % mam, ki že po treh poizkusih obupajo in zaključijo, da njihov dojenček zelenjave pač ne mara.

  • Kakšno je primerno napredovanje dojenčka na telesni teži v prvem letu starosti?

Dojenčki se rodijo s povprečno porodno težo 3,5 kg. V prvih 5 do 7 dneh je nekaj povsem običajnega, da izgubijo nekaj svoje telesne teže, saj se dojenje šele vzpostavlja. Pričakovan padec telesne teže pa je manjši od 10 %. Padec telesne teže nekaj dni po porodu se zgodi v porodnišnici, kjer s tehtanjem na to pazijo medicinske sestre. Ob dobro vzpostavljenem dojenju dojenčki v 10 do 14 dneh pridobijo nazaj svojo porodno težo. Od tu dalje dojenčki povprečno napredujejo po naslednji shemi:

  • 200 g na teden v prvi triadi (do 3. meseca) 
  • 150 g na teden v drugi triadi (med 3. in 6. mesecem)
  • 100 g na teden v tretji triadi (med 6. in 9. mesecem) 
  • 50–75 g na teden v četrti tiradi (med 9. in 12. mesecem)

V prvem letu zrastejo v povprečju za 25 cm. V drugem letu starosti malčki povprečno zrastejo za 12 cm in pridobijo 2,5 kg telesne teže, nato pa v vsakem naslednjem letu zrastejo za 10 cm in pridobijo vsako leto v povprečju 2 kg. Leto pred začetkom pubertete pa zrastejo le za 6 cm.

Ali dojenček potrebuje dodatno tekočino?

Dojenčki do telesne teže 10 kg potrebujejo 100 ml tekočine na kilogram telesne teže. Izključno dojen dojenček prvih šest mesecev ne potrebuje ničesar drugega (razen dodatka vitamina D3), ker z dojenjem zagotovo pokrije tudi potrebe po tekočini. Materino mleko je njegova hrana in vir tekočine. Zato dojenčkom ni treba ponujati vode ali otroških čajev, tudi v vročih dneh jih raje večkrat podojite. Dojenčkom, hranjenim z mlečno formulo, pa v vročih dneh lahko ponudite tudi prekuhano vodo.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 72, april 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo