Tako je, delajmo vse, vendar naj bo dobro premišljeno in načrtovano. Naše telo potrebuje raznolikost, zato se je skozi evolucijo prilagodilo na številna različna gibanja, počasen tek, sprint, skakanje, plezanje … skratka, našemu telesu monotonost ne diši. Ni ustvarjeno za to, da bo dan za dnem opravljalo le določene ponavljajoče se gibe. To nas vodi v poškodbe, slabe rezultate in kaj hitro se zgodi, da izgubimo motivacijo za nadaljnjo vadbo.

Vadba v naravi naj ima celosten učinek na naše telo. Zajema naj naslednje človeške motorične sposobnosti: vzdržljivost, hitrost, moč, gibljivost, koordinacijo, ravnotežje. Vsako od navedenih sposobnosti lahko izboljšujemo v naravi, brez posebnih pripomočkov ali rekvizitov.

Tovrstna vadba se prične z lahkotnim tekom, nadaljuje s tekaško abecedo (skipping, tek s poudarjenim odrivom, grabljenje).

Nadaljujemo z eno od krepilnih vaj za noge, kot so npr. počepi, izpadni koraki, dinamični izpadni koraki, stopanje na klopco, vmes imamo tekaške intervale, ki so odvisni od stopnje treniranosti, po koncu intervala zopet opravimo krepilno vajo. S tovrstno metodo poskrbimo za zadostno intenzivnost vadbe (slike).

Nadaljujemo s krepitvijo rok in ramenskega obroča. V naravi lahko izvajamo sklece v različnih kombinacijah (za manj trenirane so primerne sklece, kjer stojimo ob deblu in se z rokami odrivamo od njega, trenirani pa jih izvajajmo kar z nogami in rokami na tleh, vmes še vedno opravljamo tekaške intervale).

Na koncu glavnega dela sledijo še vaje za trup (po možnosti naj bodo pilates vaje) ter lahkoten tek. Sledjo še vaje za gibljivost.

Tovrsten trening predstavlja veliko porabo energije, je bolj pester, zanimiv in ima mnogo večje učinke kot samo tek. Vendar previdno, držite se pregovora »goro bo premaknil le tisti, ki bo začel s premikanjem kamenčkov «. Predlagam, da ta način vadbe spoznate na naših skupnih treningih, ki bodo potekali od aprila naprej.

Za več informacij sem vam na voljo na www.matejcankar.com ali info(at)matejcankar.com.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 51, marec 2011.