Domov » Vsi članki » Članek » Rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesa in danke


Rok Petrič, absolvent Fakultete za farmacijo

Ozaveščanje o raku debelega črevesa in danke lahko bistveno pripomore k zgodnejšemu odkrivanju tega raka, kar pomembno pripomore tudi k boljšim rezultatom zdravljenja.

rak debelega črevesa in dankeRak debelega črevesa in danke se najpogosteje razvije iz črevesnih polipov. To je tkivna tvorba, ki večinoma štrli iz stene črevesa ali danke. Majhen črevesni polip navadno ne povzroča težav, velik pa lahko krvavi, povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtje in celo popolno zaporo črevesja. Rak debelega črevesa in danke se razvija dolgo časa, tudi do deset let. Verjetnost za njegov nastanek pa se poveča predvsem po petdesetem letu. Sam vzrok za nastanek bolezni še ni znan, številne raziskave pa potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke najverjetneje posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja.

Dejavniki tveganja:

  • starost: dejstvo, da je okoli 90 % bolnikov pri odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja
    starost na prvo mesto med dejavniki tveganja;
  • vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje);
  • črevesni polipi;
  • kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen);
  • dedna obremenjenost.

Če gledamo celotno populacijo, je rak debelega črevesa in danke najpogostejše maligno obolenje in v Sloveniji drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za to vrsto raka letno zboli okrog 1300 ljudi.

Potek bolezni delimo na zgodnjo fazo, ki navadno poteka brez bolezenskih znakov, in napredovalo fazo, za katero so značilni bolečine v trebuhu, napenjanje, spremembe v odvajanju blata, izguba telesne teže, kri v blatu. Tako kot pri drugih rakavih boleznih je tudi tu pomembno pravočasno odkrivanje, saj lahko v zgodnji fazi bolezni z ustrezno obravnavo preprečimo nadaljnji razvoj raka. Velik delež bolnikov pri nas na žalost še vedno odkrijejo v napredovali fazi, kar je tudi eden izmed razlogov, da je preživetje naših bolnikov bistveno pod evropskim povprečjem.

Presejalni testi na prikrite krvavitve v blatu lahko bistveno pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, edini način za zanesljivo diagnosticiranje raka debelega črevesa in danke pa je kolonoskopija. Pri kolonoskopiji z biopsijo* odvzamejo tkivo za mikroskopsko preiskavo. Šele z mikroskopskim pregledom tkiva lahko ugotovijo, ali gre resnično za rakavo spremembo. Če je rak debelega črevesa in danke odkrit, se onkolog (zdravnik, ki zdravi rakava obolenja) glede na stadij raka in na podlagi patohistološkega izvida odloči o poteku zdravljenja.

Da bi izboljšali zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke, je bil v Sloveniji vzpostavljen program SVIT, to je organiziran državni program za presejanje in zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke. Namenjen je moškim in ženskam, starim od 50 in 69 let, v program pa bodo posamezniki iz ciljne skupine vabljeni na dve leti. Za postopek presejanja se uporablja test na prikrito krvavitev v blatu, ki hitro in preprosto odkrije posameznike, pri katerih obstaja verjetnost, da so zboleli za rakom debelega črevesa in danke.

Zdravljenje raka debelega črevesa in danke

S kirurgijo (rak debelega črevesa ali danke)in z obsevanjem (rak danke) zdravimo zgodnje oblike raka, z dopolnilnim sistemskim zdravljenjem pa zmanjšamo možnost ponovitve bolezni. Pri razsejani bolezni je lokalno zdravljenje namenjeno odstranitvi zapor v črevesju in lajšanju simptomov bolezni, s sistemskim zdravljenjem bolezni pa poleg lajšanja simptomov in s tem izboljšanja kvalitete življenja tudi zaviramo rast tumorja ter zasevkov po telesu.

Pri sistemskem zdravljenju raka debelega črevesa in danke večkrat uporabljamo kombinacije različnih citostatikov (kemoterapija) ali kombinacijo citostatikov in monoklonskih protiteles.

Septembra 2008 je v Stockholmu potekal 33. kongres esmo, ki ga organizira Evropsko združenje onkologov. Esmo velja za enega pomembnejših strokovnih srečanj na svetu, kjer predstavljajo strokovne novosti pri zdravljenju raka. Med številnimi predstavitvami je pozornost strokovnjakov pritegnila predstavitev novih podatkov o klinični učinkovitosti zdravila bevacizumab (avastin). Gre za biološko zdravilo, ki s preprečevanjem razraščanja žilja tumorja zavira njegovo rast. Zaradi specifičnega mehanizma delovanja preizkušajo njegovo učinkovitost pri kar 20 vrstah tumorjev in z omenjenim zdravilom je zastavljen eden najširših programov kliničnih testiranj na področju onkologije doslej. V različna klinična testiranja je vključenih že več kot 400.000 bolnikov.

Predstavljeni izsledki kliničnih testiranj so potrdili, da je bavacizumab edino biološko zdravilo, ki podaljša celokupno preživetje predhodno nezdravljenih bolnikov z metastatskim rakom debelega črevesa in danke. Kombinacija bevacizumaba in kemoterapije je tako najboljša možnost za prvo zdravljenje bolnikov z metastatskim rakom debelega črevesa in danke, ne glede na mutacijo K-ras onkogena. K-Ras divji tip opisuje gensko sliko, značilno za okrog 60 % bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, pri katerih ni prišlo do genske mutacije omenjenega onkogena.

Pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke se uporablja tudi biološko zdravilo cetuksimab, ki se je pokazalo za učinkovito pri tumorjih s K-ras nemutirano obliko onkogena.

*Biopsija – odvzem tkivnega vzorca, ki ga pod mikroskopom pregleda specialist patolog in ugotovi, ali so v njem rakaste celice.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 31, marec 2009.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo