Domov » Vsi članki » Članek » Zdrava poletna osvežitev

Zdrava poletna osvežitev


Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije

Mesec maj, ki ponavadi s svojimi cvetočimi dnevi budi ljubezen in napoveduje toplo poletje, se je letos povsem izneveril. In bati se je, da bo tudi poletje kislo in nič kaj prijazno. No, vere v tople dni še nismo izgubili, zato upamo, da bomo dočakali vsaj teden, dva, ko bodo temperature poskočile do vročih 30 stopinj in bomo potrebovali osvežitev.

Telo najlažje osvežimo s skokom v morje, jezero ali reko ali pa se namakamo v bazenih. Za osvežitev počutja potrebujemo tudi primerno ohlajeno pijačo, najbolje vodo. In – za dušo – tudi sladoled.

Voda je temeljna tekočina, ki jo naše telo potrebuje za normalno delovanje, saj je transportno sredstvo vodotopnih hranilnih snovi in rudnin ter sestavina celic našega telesa. V povprečju je telo zgrajeno iz kar 75 odstotkov vode. Vendar je to razmerje v možganih še bolj v prid vode, saj je je v možganih celo do 85 odstotkov. Že to dejstvo, da je v nas toliko vode, govori v prid tezi, da moramo piti veliko vode. Voda je resnično vir življenja, pa tudi sredstvo očiščevanja in središče obnavljanja. Prav vsako telesno funkcijo usmerja in določa pretok vode. Če je je dovolj, življenjsko pomembni organi dobijo snovi, ki jih voda prenaša, in sicer: dovolj hormonov, encimov, nevrotransmiterjev in hranil za njihovo izdelavo.

Mnogo starejših ne čuti, da so žejni

S staranjem občutek za žejo začne pešati. Zato številni starejši ljudje postajajo vse bolj dehidrirani, ne da bi se tega zavedali.

S sladoledom se najhitreje prehladimo takrat, ko je temperatura zraka zelo visoka in s tem razlika do nizke temperature sladoleda zelo velika.

Pri dehidriranem človeku se ne sproži spodbuda za pitje, marveč prav nasprotno: telo aktivira sistem za varčevanje vode v skladu s telesnimi prioritetami ter sproži histamin, ki je poglavitni možganski regulator varčevanja z vodo. V nasprotju s splošnim prepričanjem je najslabše, če táko hudo dehidracijo skušamo tešiti s sladkimi šumečimi pijačami, pravim čajem, kavo ali alkoholnimi pijačami! Vse te pijače sicer vsebujejo vodo, vendar tudi dehidracijske snovi, ki pospešeno iz telesa izločajo vodo.

Koliko vode in kdaj?

Izguba vode je različna od človeka do človeka, pri vseh pa odvisna od zunanje temperature, fizičnega napora, spola in starosti. Telo odraslega človeka v povprečju potrebuje okrog tri litre vode na dan. Približno liter jo lahko dobimo s hrano, drugo moramo popiti kot svežo čisto vodo. Voda se razmeroma hitro absorbira v kri in prek nje prehaja v celice. Toda če ji dodamo sladkor, tudi v obliki sadnega soka, potrebuje za ta prehod kar trikrat več časa.

Raznoliki vplivi vode na naše telo

Voda v človeškem telesu:

  • zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo, 
  • polni nas z energijo in pomaga premagovati utrujenost, 
  • povrne normalen ritem spanja, 
  • redči kri, 
  • poveča učinkovitost rdečih krvnih teles, 
  • poveča učinkovitost imunskega sistema, 
  • pospešuje obnovo DNK in druge obnovitvene procese v celicah, 
  • preprečuje ali zavira vse bolezni, tudi degenerativne, 
  • blaži menstrualne in menske težave, 
  • spodbuja nastajanje spolnih hormonov in nevrotransmiterjev v možganih, 
  • preprečuje artritis in 
  • daje očem sijaj.

Letos bo poletje kot nalašč za sladoled

Voda je pomembna sestavina drugih pijač pa tudi sladoledov, ki jih tako radi ližemo, da bi se ohladili in tudi nekoliko posladkali. S sladoledom se pravzaprav ne moremo ohladiti, marveč samo malce »pocrkljamo« svoje občutke in s tem počutje. Zato je treba s sladoledom ravnati previdno. S sladoledom se najhitreje prehladimo takrat, ko je temperatura zraka zelo visoka in s tem razlika do nizke temperature sladoleda zelo velika. Presenetljivo, a resnično: s sladoledom manj tvegamo za prehlad in »počen«, hripav glas, če ga ližemo v hladnih dneh. Torej bo letos poletje kakor nalašč za dober sladoled.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi opisujeta povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih s prehrano. Pri isti založbi je izšla tudi njuna druga knjiga z naslovom Zdrava prehrana je prava odločitev.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 74, poletje 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo