Domov » Vsi članki » Članek » Zaščitimo malčke pred virusi

Zaščitimo malčke pred virusi


Sonja Rupret, mag. farm., spec.
a Rupret, mag. farm., spec., Javni zavod Celjske lekarne, vodja Lekarne Radeče

Kakšen zaključek poletja in začetek jeseni! Prelepo! Kako bi se nam prilegel še kakšen dan dopusta, da bi jo mahnili z družino še na kak potep. In idealno je za kolesarjenje in planinarjenje, pa sprehode skozi gozd, čeprav je letos manj gob. Pa še sorodnikom in prijateljem priskočimo na pomoč v vinogradih, kjer je letos že zgodaj treba potrgati grozdje.

Počasi smo že začeli razmišljati o svojem zdravju in iskati načine, kako ga okrepiti. Čeprav se je začelo novo šolsko leto in smo že nazaj z dopustovanj, je več kot idealno, da izkoristimo še čim več prostega časa za gibanje v naravi, sproščanje in nabiranje energije, ki jo bomo morda že kmalu potrebovali. Jesensko-zimski čas nam skoraj vsako leto postreže s kakšnim novim virusom. Ko bomo »spet« doma vsi, od najmlajšega do najstarejšega, nebogljeno kašljali, smrkali in se smilili drug drugemu, nam bo morda žal, da nismo več vlagali v svoje zdravje in zdravje otrok.

Ali lahko sami okrepimo imunski sistem?

Nam bo to kaj pomagalo? Ali potem ne bomo zboleli? To so vprašanja, ki se vedno porajajo v času prehladnih obolenj, še bolj pa, ko zares zbolimo. Kratek odgovor bi bil, da delno lahko »moduliramo« ali krepimo svojo telesno obrambo, delno je ta zaščita prirojena, delno pa pridobljena skozi leta od rojstva.

Letošnje indijansko poletje, ki nam je polepšalo ves september, so mnoge družine izkoristile za potepanja v naravi. Gotovo se jim bo ta naložba v boljšo odpornost v jesenskih in zimskih mesecih bogato obrestovala.

Imunski sistem telo ščiti pred okužbami s škodljivimi mikrobi in pred razvojem tujih celic in tkiv. Gre za kompleksno sestavljen sistem molekul, celic in organov, ki delujejo v sozvočju in prepoznavajo ter nato uničijo telesu nepotrebne in škodljive tuje snovi. Del imunskega sistema je prirojen, del pa se razvije šele po rojstvu. Prirojeni imunski sistem že takoj po rojstvu obrani novorojenčka in potem deluje vse življenje, pravimo, da ga nespecifično brani pred okužbami. Po rojstvu pa se začne razvijati v telesu drugi, morda še pomembnejši del obrambe, tj. pridobljeni imunski sistem. Njegovi elementi (molekule, protitelesa oz. imunoglobulini in limfociti b, t) delujejo specifično. Prav limfociti imajo osrednjo vlogo pri prepoznavanju tujkov in škodljivih snovi in si za vse življenje zapomnijo, s katerimi od njih so se že srečali in proti njim zgradili obrambo. Prav zato zaradi vdora istega tujka ne bomo zboleli.

Seveda si vsi želimo takšen imunski sistem, da ne mi ne naši otroci ne bi nikoli zboleli. A tudi imunski sistem potrebuje svoje izzive, da se lahko krepi in razvija, mi pa moramo sami vestno skrbeti za svoje zdravje vse leto in dobro »investirati« vanj, kot se temu zadnje čase reče.

Vzpodbujajmo oziroma modulirajmo torej njegovo delovanje, saj je dokazano, da s tem pomagamo zaustaviti motnje, ki onemogočajo, da bi dobro opravljal svojo nalogo!

Kako okrepiti imunski sistem?

  • Gibanje, igranje in smeh so pri otrocih med osnovnimi dejavniki krepitve imunskega sistema v telesu, še zlasti pri malčkih, ki ga še dograjujejo in oblikujejo. Naj bodo torej sprehodi, igra, veselje, smeh in druge aktivnosti v naravi za starše in otroke še naprej del slehernega dne, tudi potem, ko bodo dnevi krajši in hladnejši, ko se bo megla spustila nad naše domove in bo kdaj tudi deževalo in snežilo. Sproščeni življenjski trenutki tako niso obremenjeni s stresnimi hormoni, ki so znani povzročitelji nepravilnega delovanja imunskega sistema. 
  • Zagotovimo, da bodo otroci zvečer kmalu v postelji in da bodo imeli dovolj spanja. Privoščimo ga tudi sebi, le tako ne bomo že takoj zjutraj po nepotrebnem obremenjevali še vedno utrujenega telesa. 
  • Imunski sistem lahko okrepimo sami!
    Uživanje raznolike in uravnotežene prehrane
    je glavni steber zdravja otrok in odraslih. Znameniti grški zdravnik Hipokrat je že pred več kot dva tisoč leti rekel, da bi hrana morala biti zdravilo, zdravilo pa hrana. Uravnotežena, z dovolj širokim izborom hranil, pravilno pripravljena, torej pestra, in razdeljena po obrokih čez cel dan, bi bila idealna in zdravilna. Dobili bi vse potrebno za rast in razvoj. A vemo, da je v resnici velikokrat drugače. Naša hrana je omejena na dva do tri obroke na dan, po navadi jo pripravimo hitro in jo hitro tudi zaužijemo. Tu in tam kakšen sadež nas potolaži, da smo nekaj vitaminov vendarle zaužili. Vedeti moramo, da je imunski sistem med najobčutljivejšimi pokazatelji prehranskih motenj, ker zlasti protitelesa na sluznicah, ki varujejo pred obolenji dihal in prebavil, vsak dan znova nastajajo in se tudi v celoti izločijo. Zato lahko že krajša prehranska motnja povzroči težave z okužbami. 
  • Če vemo, da naša hrana ni najbolj pestra in da nismo vsak dan zaužili vseh hranil, magistri farmacije svetujemo v prehodnih obdobjih iz jeseni v zimo, iz pomladi v poletje, uživanje prehranskih dopolnil z vitamini, minerali, probiotiki in omega 3 maščobnimi kislinami. 
  • Starši nas v lekarni velikokrat sprašujejo, kaj naj kupijo za svoje otroke, ki ne jedo določenih živil. V takšnih primerih je uživanje vitaminsko-mineralnih pripravkov na mestu. Svetujemo preizkušene in predvsem s strani zakonodaje odobrene kombinacije vitaminov, mineralov in mikrohranil, ki morajo biti prilagojene starosti otrok. Vitamini A, B, C in E ter kalcij pa so tisti, ki jih občasno potrebujemo vsi. 
  • V zadnjem času so na voljo tudi pripravki z betaglukanom, ki imajo imunostimulativen učinek, kar je bilo potrjeno s študijami na različnih živalskih vrstah in pri ljudeh. Ko pa že zbolimo, je njihova naloga odstranjevanje povzročitelja bolezni, lajšanje simptomov infekcij zgornjih dihal ter izboljšanje splošnega počutja. 
  • Kaj pa kolostrum? Odkar se je pred nekaj leti pojavil na našem trgu, nam strokovna literatura ponuja veliko prispevkov, ki zelo natančno poročajo o njegovem pozitivnem vplivu na imunski sistem in posledično o zaviralnem učinku na razmnoževanje virusov in nekaterih bakterij. Koristen je tako za otroke kot odrasle, starosti je prilagojena vsebnost kolostruma v prehranskem dopolnilu. Zelo pomembno je, iz kakšnega oziroma kako pridobljenega kolostruma je pripravek narejen. Osnovna surovina mora biti polnovredni, neposnet goveji kolostrum, ki ni star več kot en dan, kajti le tak ima optimalno razmerje in količino hranil za potrebe (rast in razvoj) novorojenega telička, za ljudi pa še ustrezno količino vseh hranil z imunskimi in rastnimi faktorji, vitamini, minerali ter aminokislinami.
  • Pripravki z ameriškim slamnikom so nam že dobro poznani, v jesenskem času jih svetujemo za preventivo pred prehladnimi obolenji, pa tudi, ko že zbolimo. V primerni obliki jih smejo uživati tudi otroci od 6. leta naprej, a ne več kot 10 dni. 
  • Primerni za naše malčke pa tudi večje otroke v tem času so tudi med, matični mleček in drugi čebelji pripravki v različnih oblikah in kombinacijah za uživanje. Starejši uživamo med že desetletja in imamo z njim dobre izkušnje, saj je bil včasih v skodelici vročega lipovega ali bezgovega čaja edino domače zdravilo pri prehladih.
  • Na kratko bi omenila še medicinske gobe in algo Chlorello pyrenoidoso, ki so prav tako dokazano učinkoviti podporniki imunskega sistema, a primernejši za starejše. 
  • V jesensko-zimskem času, še posebej, ko pričnemo z ogrevanjem bivalnih prostorov, so naše sluznice bolj obremenjene. Če vemo, da imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju imunskega sistema, bomo poskrbeli za njihovo toploto in stalno vlaženje s pršili ali kapljicami fiziološke raztopine, malčkom pa še dodatno večkrat dali piti.

Že naše babice so modro govorile, da otroci rastejo med spanjem. Poskrbimo, da malčki dobijo dovolj nočnega počitka, saj se utrujen in neprespan otrok ne more uspešno upreti virusom, ki napadajo njegov organizem.

Če bodo virusi vseeno tudi letos prišli med nas, vam svetujem, da ravnate preudarno in ne prehitevate prehlada s prezgodnjim uživanjem zdravil. Imunski sistem mora tu odigrati svojo vlogo, vi pa mu pri tem lahko stojite ob strani in telesu pomagate s kakšnim od omenjenih nasvetov.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 56, oktober 2011.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo