Domov » Vsi članki » Članek » Zakaj nas zebe?

Zakaj nas zebe?


Branko Čeh, diplomirani zdravstvenik
Branko Čeh, diplomirani zdravstvenik

Telesna toplota nastaja kot posledica metabolizma hrane. Na površino telesa se prenaša s kroženjem krvi, od koder uhaja v okolico. Telesne toplote je več v središču telesa kot na njegovi površini. Najmanj je je v najbolj oddaljenih delih naših okončin, zato nas najbolj zebe v prste rok in nog.

Telesno toploto določa termoregulacijski center v hipotalamusu. To je del možganov, ki deluje podobno kot termostat. Do hipotalamusa prihajajo obvestila receptorjev, ki se nahajajo po vsem telesu in sporočajo informacije o temperaturi središča in površine telesa. Na osnovi teh informacij se hipotalamus odloči o večji ali manjši proizvodnji toplote, ki jo naše telo potrebuje za vzdrževanje svojega biološkega ravnovesja.

Kako pregnati mraz?

Zoper mraz pomaga uživanje toplih napitkov in kalorične hrane.Če se človek znajde v zelo mrzlem okolju brez ustreznih oblačil (ponesrečenci v snežnem plazu, utopljenci v mrzli vodi ipd.), izgubi veliko telesne toplote in prehaja v stanje podhladitve (hipotermija). Telesna temperatura je stalno pod 36 °C. Tako stanje je zelo nevarno, saj se metabolizem upočasni, poraba kisika zmanjša, encimske reakcije potekajo počasneje in imunska odpornost pade. Človek lahko izgubi zavest, hudo zboli ali celo umre. Proizvodnja telesne toplote se najbolj poveča z njihovim metabolizmom in s hormoni. Hormona adrenalin in noradrenalin iz nadledvične žleze proizvedeta s svojim procesom veliko toplote v kratkem času. Počasneje deluje tiroidni hormon žleze ščitnice. Progesteron pa je ženski hormon, ki se izloča iz jajčnika. Vpliva na povečano proizvodnjo telesne toplote žensk med ovulacijo. Hipotalamus s pomočjo simpatičnega živčevja tvori dodatno toploto telesa s pomočjo oženja žil na površini telesa (vazokonstrikcija), zavira znojenje, upočasnjuje dihanje, povzroča drgetanje in ježenje dlak. Začutimo močno željo po gibanju (telovadba), saj gibanje mišic prav tako ustvarja telesno toploto.

V hladnih zimskih mesecih ohranjamo telesno toploto ter zmanjšujemo njeno izgubo z oblačili. Nosimo več slojev toplih in suhih oblačil. Izogibajmo se hladnega vetra in prepiha. Z golimi rokami se ne dotikajmo hladnih predmetov ali snega, temveč uporabljajmo zimske rokavice. Skrbimo tudi za naša stopala, da bodo ves čas na toplem.

Da nam je vroče, je »kriv« hipotalamus

Ko nam je vroče, telo začne oddajati toploto skozi kožo. S kroženjem krvi po žilah prehaja toplota iz notranjosti telesa na njegovo površino in v okolico. Če se žilice pod povrhnjico kože razširijo (vazodilatacija), se lahko v okolico iz telesa sprosti več toplote. Ta proces sproži hipotalamus s pomočjo simpatičnega živčevja. Toplota se iz telesa odvaja tudi s pomočjo potenja, z izločanjem urina, blata, s hitrejšim dihanjem in z zmanjšano aktivnostjo telesa (mirovanjem).

Toplota se v okolico odvaja tudi zaradi štirih fizikalnih procesov:

  • sevanja infrardečih žarkov (radiacija),
  • izhlapevanja vlage s površine kože in sluznic (evaporacija), 
  • gibanja hladnega zraka mimo naše kože (konvekcija) in 
  • dotikanja hladnih stvari (kondukcija).

V hladnih zimskih mesecih ohranjamo telesno toploto ter zmanjšujemo njeno izgubo z oblačili. Nosimo več slojev toplih in suhih oblačil. Izogibajmo se hladnega vetra in prepiha. Z golimi rokami se ne dotikajmo hladnih predmetov ali snega, temveč uporabljajmo zimske rokavice. Skrbimo tudi za svoja stopala, da bodo ves čas na toplem. Če se človek znajde v zelo mrzlem okolju brez ustreznih oblačil (ponesrečenci v snežnem plazu, utopljenci v mrzli vodi ipd.), izgubi veliko telesne toplote in prehaja v stanje podhladitve (hipotermija). Telesna temperatura je stalno pod 36 °C. Tako stanje je zelo nevarno, saj se metabolizem upočasni, poraba kisika zmanjša, encimske reakcije potekajo počasneje in imunska odpornost pade. Človek lahko izgubi zavest, hudo zboli ali celo umre.

Toplota je povezana tudi z občutkom varnosti

Pri ljudeh na proizvodnjo telesne toplote vplivajo še mnogi drugi dejavniki. Dnevni ritem življenja in naporov je pri vsakem posamezniku drugačen, a na splošno lahko skozi 24-urni interval opazimo manjšo proizvodnjo toplote v jutranjih urah in večjo v večernih. Ta nihanja so bolj izrazita pri bolnikih in otrocih. Telesni in čustveni stres povečata proizvodnjo telesne toplote, saj se pospeši prebava. Toplota je povezana z občutkom varnosti, sprejetosti, bližino ljubljene osebe. Hlad pa z nerazumevanjem ljudi, izolacijo in osamljenostjo.Dojenčki, mali otroci in starejši ljudje so zelo občutljivi na temperaturo okolja. Prvi še nimajo dobro razvitega mehanizma termostatiranja v hipotalamusu, slednji pa izgubijo nekaj termoregulacijske kontrole hipotalamusa in se posledično slabše odzivajo na okoliške temperature. Pomemben je tudi psihični dejavnik. Telesni in čustveni stres povečata proizvodnjo telesne toplote, saj se pospeši prebava. Toplota je povezana z občutkom varnosti, sprejetosti, bližino ljubljene osebe. Hlad pa z nerazumevanjem ljudi, izolacijo in osamljenostjo.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 70, februar 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo