Zajčja obara

Tradicija pomeni redno obnavljanje nekih dogodkov ali načinov življenja, ki nam naj bi sproščali občutke lagodja in dobrega počutja. Kulture in posamezniki smo si izmislili in ponavljamo marsikatero stvar, ki nam tradicionalno vrača na obraz nasmehe in navidezno briše ali vsaj prestavi skrbi. Vedno se ob tradicionalnih običajih ali dogodkih načeloma veselimo, k veselju pa obvezno spada vsaj dobra hrana. Če se nekaj naključno dogaja prvič in sta ob vsem dogajanju prisotna še dobra družba in ponavadi dobra pijača, potem ima dogodek veliko možnosti, da bo postal tradicionalen.

Kulinarično razvajanje z zajčjo obaroTradicionalni so tudi zaključki ob koncu leta in na enega od njih sem bil v preteklem decembru povabljen tudi sam. Sicer sama zabava ni trajala dolgo, sem pa bil zelo pozitivno presenečen. Kot redkega povabljenega zunanjega gosta me je kolektiv, s katerim sicer sodelujem preko tega tiskanega medija, prijetno presenetil po starem slovenskem principu: nova direktorica plus nova urednica je nov pisker. Tak zelo lep, iz gusa, velik, težek, za golaže, obare, žgance, za vsaj deset ljudi. Tak s steklenim pokrovom, da vidiš skozi, če se ne zarosi od vse dobrote pod njim.

Zelo lepo, če ljudje opazijo, da se ne trudiš samo zase, in dobiš v zahvalo pisker, ki ti še manjka v zbirki posod.

Ker po tradiciji pred vsakim božičem povabim k sebi iste prijatelje na kosilo, sem se odločil, da bom novi pisker takoj preizkusil. Nisem čisto prepričan, ali me v to ni prepričal trgovec, potem ko mi ni želel prodati zajca po kosih, da bi jih spekel v pečici. Ne, samo celega lahko vzameš. Ne rabim celega, polovico ga rabim. Ne, ker potem ga pa ne morem prodati. In sem šel do druge prodajalke, ki mi ga je prerezala po načelu fer pleja. Po dolžini od glave do riti. Sprednja desna taca, zadnja desna taca, desna rebra. Dobil sem še jetra in eno ledvičko, srce je pripadlo drugi polovici. Prav, vzamem.

Moral sem vzeti, ker tradicija zahteva zajca, in ker pač nisem dobil samih tac za v pekač, sem se z lahkoto odločil za obaro, zaradi nove posode seveda.

Zajčjo polovičko sem nasekal na manjše kose, to pomeni, da sem nalomil hrbtenico na vsake tri centimetre s pripadajočimi rebri in iz vsake tačke napravil dva kosa. Tudi lepi kosi naj grejo v obaro, zakaj pa ne. Vse kose mesa sem nasolil, potresel z muškatnim oreščkom, kurkumo in malo popopral.

Na drobno sem narezal štiri srednje velike čebule in jih na olivnem olju pražil do solz. Oj, ti prelepi prazniki! Ko je čebula lepo posteklila, sem vsul v pisker vse meso z drobovjem vred in vse skupaj pražil do rahlo zapečenega. Zdaj sem dodal še na kolobarje narezan korenček in por, na kose narezano kolerabo, na dva dela presekan manjši peteršiljev koren in šest ne preveč drobno sesekljanih česnovih strokov. Vse skupaj sem mešal in pražil še nekje deset minut, potem sem zalil z vsaj pol litra suhega belega vina. Dolil sem še kak liter in pol vode in kuhal na malem ognju v pokriti posodi tri četrt ure.

Potem sem četrt ure ali celo nekaj več na srednjem ognju pri odprti posodi izpareval vodo in jačal okus obari. Nekoliko sem moral še dosoliti in obara je bila pripravljena. Ker pa sem zaradi netočnosti gostov prestavljal začetek hranjenja, se je moja obara vsaj še pol ure kuhala na minimalnem ognju v zaprti posodi.

Obare nisem zgoščeval z ničimer, zato je bila bolj podobna bistri zajčji juhi in jedci so bili videti zadovoljni. Ker je bila mišljena kot topla predjed, sem jo serviral ločeno z nekaj doma narejenimi sirovimi njoki (o njih kdaj drugič), ki sem jih postavil kar na sredo mize.

Že po tradiciji so vsi vsevprek hvalili – kako ne bi, če pa so bile za glavno jed krvavice …

P. S.:

Ker so se v uredništvu potrudili in v eni od lanskih številk revije poiskali, kakšno posodo bi si želel, in ker mi je za božično darilo tudi tašča kupila čisto nov emajliran vok, javno sporočam, da trenutno nimam več kam posode zlagati. Do selitve v mega kuhinjo vsakršen kos posode meni v dar ponižno odklanjam, razen noža za mehke sire, ki pa spada v pribor.

Za obaro potrebujemo:

  • zajčjo polovičko z drobovjem vred
  • pol litra suhega belega vina 
  • štiri čebule 
  • nekaj korenja
  • peteršiljev koren 
  • kolerabo 
  • šest strokov česna 
  • por
  • muškatni orešček, kurkumo, sol, poper