Domov » Vsi članki » Članek » Z vadbo nadaljujmo tudi med prehladom

Z vadbo nadaljujmo tudi med prehladom


prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.
prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., profesor imunologije in mikrobiologije, specialist klinične mikrobiologije, vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Dihala so najbolj odprta telesna površina, s katero se izpostavljamo (ker moramo stalno vdihovati zrak) drugim ljudem, zato ni čudno, da okužbe dihal obsegajo okoli dve tretjini vseh okužb, ki prizadenejo ljudi. Povzročajo jih lahko zlasti številne vrste virusov, mnogo manj pogosto pa bakterije. Okužbe se običajno prenašajo z drobnimi kapljicami, ki jih izkašljujejo bolniki. Zato so okužbe dihal, zlasti virusne, običajno epidemijske bolezni, ki v kratkem času prizadenejo mnogo ljudi in imajo velike ekonomske posledice.

Virusne okužbe dihal so posebej pomembne v razvitih deželah, kjer je zlasti v mestih velika koncentracija ljudi, ki morajo med seboj živahno komunicirati. Zato se posamezna okužba bliskovito razširi in je običajno, da ljudje 3 do 5-krat letno zbolijo za eno od virusnih okužb dihal. Povzročitelji teh okužb so zelo raznoliki, npr. virusi influence, parainfluence, rinovirusi, adenovirusi … Ne glede na vrsto povzročitelja pa glede na bolezenske znake te okužbe v glavnem delimo na prehlad, gripo (influenco) in bronhitis z vročino.

Prehladnih obolenj ne moremo neposredno zdraviti, ker proti povzročiteljem, virusom, ni ustreznih zdravil. Blažimo lahko le bolezenske težave – s pitjem tekočin in nekaterimi zdravili, ki znižajo vročino in umirjajo neprijetne vnetne znake na sluznicah.

Prehlad povzročajo virusi (npr. rinovirusi, koronavirusi, reovirusi), ki napadejo samo sluznico in se ne razširjajo naprej po telesu. Zato med prehladom ni splošnih bolezenskih znakov (vročine, bolečin v sklepih), ampak prevladujejo samo znaki vnete dihalne sluznice: hripavost, nahod, izcedek iz nosu, vneto žrelo, kašelj. Pri normalno odpornih ljudeh mine prehlad sam od sebe v nekaj dneh. Človekova odpornost tudi pomembno vpliva na dovzetnost za okužbe z virusi, ki povzročajo prehlad, enako pomembno pa je tudi, koliko smo okužbam izpostavljeni. Delo v šolah, vrtcih in nasploh v stiku s številnimi ljudmi povzroči večjo izpostavljenost prehladnim virusom, posledica je pogostejše obolevanje.

Gripa ali bronhitis?

Gripa (influenca) nastane zaradi virusov influence. Značilno je, da izzovejo zlasti močne splošne bolezenske znake (vročino, bolečine v sklepih, glavobol, slabost), medtem ko kašlja in izcedka iz dihal na začetku ni, kasneje v teku bolezni pa se kašljanje stopnjuje. Bronhitis z vročino povzročajo bolj agresivni virusi od prehladnih; to so naprimer adenovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi parainfluence, eterovirusi. Splošni bolezenski znaki so podobni kot pri gripi (vročina, glavobol, boleči sklepi …), vendar se že takoj na začetku bolezni pojavi tudi kašelj, bolečine v žrelu izcedek iz nosu.

Na splošno je potek prehladnih bolezni blag, zlasti kadar je človekova odpornost dobra in povzročitelji bolezni niso zelo agresivni. Takrat bolezen zajame le zgornja dihala in v nekaj dneh mine. Bolezen se lahko zakomplicira, kadar se bolnik v obdobju bolezni, ko so dihala prizadeta in zato občutljiva, dodatno okuži še z bakterijami. Takrat se lahko iz prehlada razvije huda pljučnica ali celo smrtno nevaren vdor bakterij v kri (sepsa).

Prehlad in redna telesna vadba

Ko govorimo o vadbi v mrazu, veljajo enaka pravila; lahko torej vadimo tisto, česar smo sicer vajeni, in če imamo zgolj težave nad vratom – v grlu, nosu in očeh.
Študije kažejo, da je rekreativna telesna dejavnost pri ljudeh, ki jo redno prakticirajo, priporočljiva tudi med blažjim prehladnim obolenjem, če telesna temperatura ne presega 37,5 stopinj in če naše splošno telesno počutje ni prizadeto – smo brez bolečin v mišicah in sklepih, brez slabosti, mrzlice, občutka mrazenja, brez driske, kašlja in težkega dihanja. Če nas torej prehlad muči samo »nad vratom « − v grlu, nosu in očeh, nam telesna vadba ne škoduje. Vendar to velja samo za vadbo, ki je del običajne telesne vadbe za določenega človeka – nobenega smisla ni, da med prehladom začnete s telesno vadbo, če je tudi sicer ne prakticirate. Seveda pa je v primeru prehlada treba biti pozoren, da je vadbe raje četrt manj kot običajno in da med vadbo ne pride do opisanih splošnih težav (slabost, mrazenje, kašelj, težko dihanje) – če se to zgodi, je treba vadbo upočasniti ali predčasno ustaviti.

Ko govorimo o vadbi v mrazu, veljajo enaka pravila; lahko torej vadimo tisto, česar smo sicer vajeni, in če imamo zgolj težave nad vratom – v grlu, nosu in očeh. Če mraz poslabša težave, naprimer solzenje oči, raje prenehajmo. Razumljivo pa je, da moramo ob kombinaciji mraza in prehlada še bolj načrtno preprečiti morebitno podhladitev – s primernim večplastnim oblačenjem, zaščito rok, nog in zlasti glave, dihanjem v šal ali pokrivalo. Vsak pojav tresenja oz. mrazenja je znak, da je lahko nekaj resno narobe bodisi z našim zdravjem ali z našo zaščito pred mrazom in podhladitvijo – v tem primeru takoj prenehajmo z vadbo in se gremo ogret ter napit dovolj tople tekočine.

Kondicija za prebolevanje prehladnih bolezni

Prebolevanje prehladnih bolezni je predvsem stvar fizične kondicije in presnovne rezerve, ki jo imamo. Gripo povzroča agresiven virus, ki vdre v sluznico in povzroči hudo vnetje, kar pomeni, da se nam po vsem telesu žile zelo razširijo. Veliko je odvisno od tega, v kakšni fizični kondiciji smo. Pri gripi se nam žile razširijo najmanj toliko, kot bi se, če bi stalno tekli osem do devet kilometrov na uro. Če je človek tega vajen, če recimo pride na Šmarno goro brez posebnega napora, ga to ne bo izčrpalo. Nekoga, ki nima take kondicije, lahko to fizično izčrpa. Žile, srce, presnova, jetra in ledvice niso vajeni takih obremenitev. Zato tak človek bolezni ne more preboleti drugače kot v postelji.

Vsak pojav tresenja oz. mrazenja je znak, da je lahko nekaj resno narobe bodisi z našim zdravjem ali z našo zaščito pred mrazom in podhladitvijo – v tem primeru takoj prenehajmo z vadbo in se gremo ogret ter napit dovolj tople tekočine.

Prehladnih obolenj ne moremo neposredno zdraviti, ker proti povzročiteljem, virusom, ni ustreznih zdravil. Blažimo lahko le bolezenske težave – s pitjem tekočin (čaja) in nekaterimi zdravili, ki znižajo vročino (acetilsalicilna kislina – aspirin) in umirjajo neprijetne vnetne znake na sluznicah. Vendar po hitrem izboljšanju zaradi delovanja zdravil še nismo zdravi! Virusna bolezen v nas še vedno traja! Kljub temu, da zaradi zdravil nimamo vročine in bolečega žrela, je treba paziti, da v času bolezni ne pride do nevarnih komplikacij, zlati do bakterijskih okužb. Zato je treba ukrepati, da bi bila naša odpornost čim boljša ter bi prehlad čim hitreje minil. Zlasti počitek, primerna količina spanja in izogibanje stresu v času bolezni prispevajo k temu, da čim prej okrevamo in so posledice bolezni čim manjše. 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012


NAŠA LEKARNA

Uredništvo