Domov » Vsi članki » Članek » Vznemirljive spremembe na otroški koži

Vznemirljive spremembe na otroški koži


Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije in alergologinja z Otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana


Koža pokriva celotno površino telesa in je največji človekov organ. Ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred škodljivimi fizikalnimi, kemičnimi in mehaničnimi vplivi iz zunanjega okolja, zato je skrb za njeno neokrnjenost in zdravje zelo pomembna. Tega se zavedajo tudi novopečeni starši, zato jih v prvih mesecih otrokovega življenja pogosto vznemirjajo spremembe na koži njihovih malčkov.

1. del
V prvem delu je avtorica opisala nenevarne spremembe na koži dojenčkov, v naslednji številki pa se bo posvetila takim spremembam na otroški koži, ki jih mora nujno videti zdravnik.

Koža zdravega donošenega novorojenčka je po svoji sestavi enaka koži odraslega človeka. Sestavljena je iz več plasti: vrhnjice, usnjice in podkožja. Vrhnjica popolnoma dozori v 37. tednu nosečnosti, znojnice pa začnejo delovati v 36. tednu. Najpozneje dozorijo elastična vlakna v usnjici, ki so dokončno razvita pri drugem letu starosti.

Pretirana uporaba mil, različnih negovalnih losionov in krem pogosto povzroča običajna vnetja kože, ki minejo s prenehanjem uporabe kozmetike, po kateri so se pojavila. Najpomembnejšo vlogo pri zaščiti kože imajo poroženele celice vrhnjice, ki so med seboj povezane s posebnimi maščobami, zato je zgradba podobna opekam, tesno povezanim s cementom. Pri tem opeke predstavljajo celice, maščobe pa imajo vlogo cementa, s katerim so celice tesno povezane. Pravilna zgradba poroženele plasti je pomembna za biološko delovanje kože, kot so vpliv na prodor tujih snovi iz okolja, poškodbe, zaščita pred uv žarki, izguba vode. Pri številnih kožnih boleznih je to zaščitno delovanje okrnjeno, voda se hitreje izgublja iz vrhnje plasti kože, zato je koža takih bolnikov suha in občutljiva (atopijski dermatitis, ihtioza, kronični ekcem …). Zaščitno delovanje vrhnjice je oslabljeno tudi pri starostnikih.

Nega kože zdravega novorojenčka

Ob rojstvu je koža donošenega novorojenčka pokrita s plastjo izločkov lojnic in odmrlih celic vrhnjice, kar predstavlja fiziološko zaščito. Ta se v naslednjih dneh ali tednih spontano izlušči. Redno umivanje z mlačno vodo in blagim milom popolnoma zadostuje za nego zdravega novorojenčka. V zadnjih letih je svetovna proizvodnja kozmetičnih preparatov za posebno nego otrok in otroške kože poslala na trg številne preparate, ki povzročajo zmedo pri mladih materah, katerega naj uporabijo pri svojem dojenčku. Resnica je, da koža zdravega novorojenčka dobro prenaša blaga mila, ki jih je po umivanju pomembno dobro izplakniti. Večina otrok ne potrebuje dodatnih negovalnih mazil. Pretirana uporaba mil, različnih negovalnih losionov in krem pogosto povzroča običajna vnetja kože, ki minejo s prenehanjem uporabe kozmetike, po kateri so se pojavila.

Pred leti so zaradi škodljivih stranskih učinkov različnih naravnih snovi prepovedali uporabo številnih mazil in pripravkov za zdravljenje kožnih bolezni, ki so bili sicer silno učinkoviti, vendar zdravju škodljivi (borati, živo srebro, lokalni pripravki z drugimi kovinami, katrani in podobne snovi).

Zdravega novorojenčka umivamo vsak dan po tistih delih telesa, ki so izpostavljeni zunanjemu okolju, in okoli odprtin, kjer se pojavljajo izločki (slina, blato, voda).

Nega novorojenčka s suho kožo

Nekateri novorojenčki imajo že kmalu po rojstvu drobno luščečo se in suho kožo. Izsušena koža zlahka poči, na teh mestih se pojavijo razpoke, tam je možen vdor škodljivih bakterij v telo. Nega takih novorojenčkov je bolj zahtevna. Najbolj pomembno je, da z mlačno kopeljo, ki naj traja vsaj pet minut, dobro hidriramo poroženelo plast vrhnjice. V nadaljnjem postopku kopanja za naslednjih pet minut dodamo oljno kopel in tako ujeto vodo v vrhnjici zadržimo, da ne izhlapi. Takoj, ko otroka vzamemo iz kadi, ga le narahlo popivnamo in v naslednjih nekaj minutah namažemo s primerno mastno negovalno kremo (emulzija v/o ali hidrofobna krema), ki jo otrok dobro prenaša. Koža je suha zaradi pomanjkanja vode v vrhnjici, in vsi postopki so usmerjeni v to, da vodo tam tudi obdržimo. Če pri negi uporabljamo olje, ga moramo nanesti na kožo, ko je ta še vlažna.

Pri nedonošenčkih in novorojenčkih je prepustnost kože za snovi iz zunanjega okolja povečana. Vse otroke, ki imajo poškodovano ali vneto večjo površino kože (okoli 10 odstotkov), mora pregledati zdravnik – zlasti zato, ker ima novorojenček glede na telesno težo relativno veliko površino kože. Staršem predvsem odsvetujemo nekritično uporabo različnih nepreverjenih »domačih« mazil, saj lahko ta povzročijo škodo notranjim organom. Skozi vneto kožo se hitreje vsrkavajo mogoče zdravju škodljive snovi, ki jih različni domači izdelovalci razglašajo za neškodljive in naravne.

Starše opozorimo, da površina in dno kadi, napolnjene z oljno kopeljo, močno drsi. Pri otrocih s tako kožo še pogosteje opažamo navadna kožna vnetja po številnih negovalnih preparatih. Matere naj izbirajo med izdelki brez umetnih barvil in dišav, odsvetujemo tudi peneče kopeli. Perilo naj perejo z blagimi pralnimi praški in ga večkrat izplaknejo. Odsvetujemo tudi uporabo mehčalcev za perilo. Težave so pogostejše v zimskih mesecih, ko je zaradi nizkih temperatur tudi vlažnost nizka. Stanovanje naj bo zato primerno ogreto, vendar ne pretoplo.

Bolezni kože v neonatalnem obdobju

Ob rojstvu zdravega donošenega novorojenčka je koža mehka in gladka, vendar nagubana. V prvih 24 do 36 urah po rojstvu se izlušči, postopek luščenja lahko traja tudi še več tednov po rojstvu. V takih primerih otroka takoj po kopanju, v prvih petih minutah, namažite z mastno negovalno kremo. Dovoljena je tudi uporaba olja, ki ga moramo nanesti na še vlažno kožo, brez brisanja.

V prvih mesecih otrokovega življenja se pogosto pojavijo številne nenevarne kožne spremembe, ki so na srečo le prehodne narave:

Hiperplazija lojnic (slika 1)

Bunke rumenkaste do rožnate barve so na gosto posejane po nosu, obrazu in zgornji ustnici in so posledica povečanih lojnic. Pojav je fiziološki in nenevaren, nastane zaradi stimulacije z materinimi androgenimi hormoni. Spremembe spontano prenehajo v naslednjih tednih.

Milia (slika 2)

V prvih tednih življenja prizadene skoraj polovico otrok. Keratinski zamaški se pojavijo v izvodilih lojnic. Po licih, bradi in čelu, redko tudi po zgornjem delu trupa in okončinah otrok, vidimo bunčice premera 1–2 mm, belkaste barve. Zdravljenje ni potrebno, ker spremembe v naslednjih tednih spontano izginejo.

Miliaria (slika 3)

Najpogosteje jo opazimo po obrazu in trupu otrok v obliki drobnih rožnatih bunčic. Včasih vidimo na vrhu bunčice majhen mehurček, izpolnjen z bistro tekočino, pri nekaterih oblikah je okolica b slika 3 unčic močno vneta in takrat je vnetje že nekoliko bolj globoko. Večkrat jo opažamo tudi pri nedonošenčkih. Vzrok so zamašena izvodila znojnic, ki so izpolnjena s keratinskim čepkom. Pogosteje nastane, če je otrok v pretoplem in preveč vlažnem okolju. Pojavi se tudi takrat, ko mati otroka z normalno kožo preveč neguje s premastnim negovalnim mazilom ali uporablja še dodatno oljne kopeli. Bolezen je popolnoma nenevarna, zadostuje le ukinitev mastnih mazil, oljnih kopeli in primerno oblačenje v ne preveč topla oblačila.

Neonatalne akne (slika 4)

Pojavljajo se redkeje od zgoraj opisanih kožnih sprememb. Po licih in čelu vidimo večje število odprtih in zaprtih komedonov, bunčic in celo posamezne gnojne bunčice. Spremembe so enake kot akne pri mladostnikih. Tudi akne pri novorojenčkih nastanejo pod vplivom androgenih materinih hormonov in največkrat v naslednjih mesecih izginejo.

 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 73, maj 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo