Domov » Vsi članki » Članek » »Vojska« v telesu, ki poskrbi, da ostanemo zdravi

»Vojska« v telesu, ki poskrbi, da ostanemo zdravi


Dušan Matičič

Se tudi vam dogaja, da vas v jesenskem oziroma zimskem času zdravje kar nekako »zapusti«? Prehlad za prehladom, smrkav nos, slabo počutje in druge nadloge. Kako torej nekaterim ljudem uspe hladni del leta preživeti brez teh nadlog? Skrivnost se skriva v ohranjanju kondicije imunskega sistema našega telesa.

Ko zbolimo, je prepozno za krepitev imunskega sistema Zato mora biti večina dela za uspešno premagovanje morebitnih okužb opravljena pred boleznijo.

Poletje se počasi poslavlja, s tem pa se pojavijo tudi skrbi. Bo letošnja zima spet »prehlajena«? Sedaj je čas, ko začnemo razmišljati o tem, kako se zaščititi pred boleznimi. A na odpornost pomislimo prepozno, običajno šele, ko so ljudje okoli nas že bolni. Resnica pa je, da mora naš imunski sistem garati prek celega leta.

Človeško telo je skozi evolucijo razvilo izjemen imunski sitem, ki nas ohranja zdrave. A kako ta sploh deluje? Prof. dr. Alojz Ihan, vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, razloži: »Imunski sistem sestavljajo imunske celice, te v krvi imenujemo bele krvne celice – levkociti. Levkociti ne krožijo samo po krvi, temveč po celem telesu, in sestavljajo imunska tkiva in organe, na primer bezgavke, vranico, mandlje ali priželjc. Imunske celice znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe (bakterije, viruse, parazite, glive), ki vdrejo v organizem. Na ta način nas imunski sistem zaščiti pred okužbami.«

Obrambni zid za obrambo in artilerija za napad

Del imunskih odzivov je ob vdoru bolezenskih mikrobov v organizmu že oblikovan, v obliki vnetja se zaženejo takoj in preprečujejo nadaljnje vdiranje mikrobov ter širitev okužbe. Ta del imunskih odzivov imenujemo prirojena imunost, saj deluje brez »predpriprav«, takoj ob vdoru mikrobov. V vojaškem smislu bi prirojeno imunost lahko ponazorili z obrambnim zidom in stražami ob njegovih vratih.

Drugi del imunskih odzivov pa se začne oblikovati šele ob stiku z novimi napadalci. To traja od okoli deset dni do nekaj tednov, zato te odzive imenujemo pridobljena imunost. Pomembna lastnost pridobljene imunosti je izjemna natančnost in učinkovitost napadanja, saj napada točno določene molekule tujega mikroba. Če se vrnemo v vojaški žargon, je to artilerija: topovi, rakete in drugi ofenzivni izstrelki, ki ciljajo v točno določene tarče napadalcev. Taki izstrelki so v imunskem sistemu na primer protitelesa.

Uravnan in pomanjkljiv imunski sistem

Glavna naloga imunskega sistema je torej uničevanje mikrobov, ki povzročajo okužbe. Gre za odlično načrtovan sistem obrambe, ki pa deluje le, če je dobro uravnan, poudarja prof. dr. Ihan. Pri odpornem človeku so zato okužbe razmeroma redke. Če pa že pride do okužbe, zdrav imunski sistem sproži intenziven odziv nanje – vročino. V vmesnem obdobju pa znakov vnetja, kot je temperatura, ali povečanih bezgavk ni.

Smejte se! Študije so namreč pokazale, da so ljudje, ki jim manjka humorja v življenju, bolj nagnjeni k okužbam. 

Drugače je pri šibkem imunskem sistemu, saj pomanjkljiv imunski odziv povzroča kronična vnetja zaradi okužb, na primer zaradi reaktivacije virusov, prodorov bakterij s sluznic v organizem zaradi napačno uravnanih imunskih odzivov (alergije in druge preobčutljivosti, avtoimunost). Kronična vnetja pa prinašajo še večjo nevarnost, opozarja prof. dr. Ihan: »Dlje trajajoča imunska pomanjkljivost, čeprav manjše stopnje, poveča pogostnost kroničnih virusnih in drugih okužb, s tem pa se poveča tveganje za degenerativne in rakaste bolezni. Poleg tega pa kronična vnetja, ki nastajajo ob kroničnih okužbah, še dodatno zavirajo normalen razvoj imunskih celic in normalno delovanje imunskega sistema. K temu dodatno prispevajo še fiziološka stanja, ki kronično povečujejo nastajanje ali kopičenje vnetnih mediatorjev v organizmu (debelost, alkohol, kajenje, hudi telesni napori, stres, kronične bolezni, kot so revmatske bolezni ali diabetes).«

Razvoj imunskega sistema

Imunski sistem se po rojstvu razvija ob stimulaciji z mikrobi, zlasti s črevesno bakterijsko floro, ki stimulativno vpliva na dozorevanje imunskega sistema in manjša možnost nepravilnega razvoja imunskega sistema (na primer alergij). Tako tudi bogatenje bakterijske flore, ki se dogaja v večjih skupinah otrok, stimulativno vpliva na razvoj imunskega sistema.

Seveda pa so okužbe z bolezenskimi mikrobi, zlasti respiratornimi, nevarne, pravi sogovornik: »V prvem letu življenja lahko okvarjajo normalen razvoj imunskega sistema in povzročajo motnje uravnavanja imunskega odziva. Okužbe dihal v prvem letu življenja lahko sprožijo nepravilno uravnavanje vnetnega odziva in povzročijo povečano bronhialno hiperreaktivnost zaradi pretiranega razraščanja sluzničnih živčnih vlaken.«

Dojeni otroci so bolj odporni

Prehrana dojenčka ima velik vpliv na razvoj imunskega sistema. Tako na primer oralno prehranjevanje stimulira sluznični imunski sistem, medtem ko imajo intravensko hranjeni novorojenci upočasnjen razvoj imunskih tkiv v sluznicah.

Različne vrste bakterijskih kolonizacij prebavil pa povzročijo tudi razlike v prehrani novorojenčkov (dojenje ali formula), saj ustvarjena bakterijska flora prebavil odločilno vpliva na razvoj imunskega sistema. Prof. dr. Ihan razloži: »Materina protitelesa (prek placente, v kolostrumu) ščitijo novorojenca pred okužbami, hkrati pa tudi upočasnjujejo razvoj protiteles IgA. V zgodnjem materinem mleku je tudi precej imunosupresivnih snovi, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek nekaterih kasnejših avtoimunskih (diabetes 1, atopije) in limfoproliferativnih bolezni. Dojenje večinoma tudi pospešuje imunsko odzivnost otrok proti okužbam.«

Vrtec – strah in trepet staršev

Skrb staršev otrok, ki prvič obiščejo vrtec, je odpoved imunskega sistema zaradi povečane možnosti okužbe v vrtcu. A prof. dr. Ihan poudarja, da v vrtcu imunski sistem ne odpove, pač pa je zaradi številnih okužb, ki jih prinašajo v vrtec otroci, organizem izredno izpostavljen. Zato mora otrok v kratkem času organizirati obrambo proti številnim vrstam mikrobov: »Logično je, da otrok nekaj časa zboleva, dokler ne naredi protiteles proti vsem bolezenskim mikrobom, ki krožijo v vrtcu. Po letu ali dveh pa so pri dobro uravnanem imunskem sistemu okužbe razmeroma redke.«

Kaj slabi imunski sistem

Bolezni, zlasti okužbe, so obremenitve, ki najbolj preizkusijo kondicijo imunskega sistema in celotnega zdravstvenega stanja. »Okužba je za organizem velik napor, ki je podoben intenzivnemu fizičnemu naporu. Žile na mestu okužbe so razširjene, potrebno je intenzivno delovanje srca, zato je važno, da smo v dobri telesni kondiciji, sicer nas okužba zelo prizadene, podobno kot bi vzpon na Triglav prizadel človeka brez kondicije,« razloži prof. dr. Ihan. Zato prepričanje, da se proti okužbi lahko borimo z dodatno obremenitvijo telesa (mnogi prisegajo na intenziven športni napor ob znaku okužbe), ni najbolj smiselno, še posebej, če želimo okužbo preživeti »na nogah«.

Cink ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Najboljši vir cinka v prehrani so školjke, raki in rdeče meso, vsebujejo ga tudi polnozrnate žitarice, vendar ga telo iz teh virov težje izkoristi. V primeru ponavljajočih se okužb in prehladov zato razmislite o primernem dodatku k prehrani.

Okužba namreč zahteva aktivacijo imunskega sistema, ki pomeni nastanek milijonov novih imunskih celic, za kar so potrebne precejšnje zaloge hranil, zlasti beljakovin, vitaminov in mineralov. Izčrpani ljudje, zlasti kronični bolniki in tisti s predhodnimi okužbami, teh zalog nimajo, zato njihov imunski sistem ne more uspešno premagati okužbe in se bolezen vleče. Okužba povzroči nastanek posebnega hormonskega stanja, ki je podobno ekstremnemu stresu, razloži prof. dr. Ihan: »To stanje nas psihološko motivira, da se počutimo šibki, zaspani, željni doma in domačih, potrebni pomoči, hkrati pa imamo utišane potrebe po hrani, pijači, spolnosti, gibanju, družabnih stikih. Vse služi temu, da med boleznijo počivamo in s tem pomagamo organizmu. Če pa je okužba bolj izražena ali smo izpostavljeni dodatnim stresom, kot je mraz, napor ali psihična stiska, pa se tako 'bolniško stanje' lahko stopnjuje tudi v manj zdrave pojave: v depresivnost, popolno neješčnost in oslabelost, kar dodatno poslabša bolezen in zahteva odločnejše in s stroko podprte negovalne in zdravstvene ukrepe.«

Največkrat zbolimo pozimi

Poenostavljeno je razlog v dihanju. Dihala so najbolj odprta telesna površina, s katero se izpostavljamo drugim ljudem. Zato ni čudno, da okužbe dihal obsegajo dve tretjini vseh okužb, ki prizadenejo ljudi. Povzročajo jih lahko zlasti številne vrste virusov, manj pogosto pa bakterije. Okužbe se običajno prenašajo z drobnimi kapljicami, ki jih izkašljujejo bolniki. Zato so okužbe dihal, zlasti virusne, običajno epidemijske bolezni, ki v kratkem času prizadenejo veliko ljudi in imajo velike ekonomske posledice.

Virusne okužbe dihal so posebej pomembne v razvitih deželah in v hladnem času, saj je takrat koncentracija ljudi v zaprtih prostorih velika, s tem pa je velika tudi možnost prenašanja okužb. Posamezna okužba se tako bliskovito razširi in prav nič nenavadnega ni, da ljudje trikrat do petkrat letno zbolijo za eno od virusnih okužb dihal. Potek prehladne bolezni je običajno blag, če je človekova odpornost dobra in povzročitelji bolezni niso zelo agresivni. Takrat bolezen zajame le zgornja dihala in v nekaj dneh mine. Bolezen pa se lahko zaplete, kadar se bolnik v obdobju bolezni, ko so dihala prizadeta in zato občutljiva, dodatno okuži še z bakterijami. Takrat se lahko iz prehlada razvije huda pljučnica ali celo smrtno nevaren vdor bakterij v kri (sepsa).

Kako življenjski slog vpliva na imunski sistem?

Za uspešno kosanje z okužbami in boleznimi telo potrebuje tri »rezerve«, poudarja prof. dr. Ihan.

Prva je dobra fizična kondicija, ki pomaga pri uspešnem prebolevanju okužb. To pomeni dovolj veliko rezervo srčne, pljučne in žilne zmogljivosti. Ko smo zdravi, to zmogljivost potrebujemo na primer za rekreacijo. Ko smo bolni, pa poskrbi za uspešno spopadanje z vročino.

Druga je presnovna rezerva, ki jo potrebujemo na primer ob gripi, ki predstavlja za telo celotedenski napor. Telo torej potrebuje dobro delujoča jetra z zalogo vitaminov in pa zlasti zalogo beljakovin, ki so potrebne za proizvodnjo zaščitnih protiteles proti virusu. Telo med boleznijo beljakovine najlažje dobi iz dovolj okrepljenih mišic, ki med prebolevanjem bolezni zaradi mirovanja kar same oddajajo beljakovine, ki so potrebne imunskemu sistemu za izgradnjo protiteles. Na prehrano v času bolezni namreč težje računamo, ker ob vnetju naravno ostanemo brez apetita.

Tretja zaloga za bolezen pa je dobro pripravljen in odziven imunski sistem. To pomeni, da ne sme biti poškodovan in izčrpan od nenehnih vnetij, okužb ali stresov v preteklosti. Izčrpani ljudje, zlasti kronični bolniki in tisti s predhodnimi okužbami, zdravstvene rezerve oziroma zalog nimajo, zato njihov imunski sistem ne more uspešno premagati okužbe. To je razlog, da se nam bolezen »vleče«. Tudi nosečnice imajo zaradi zaščite ploda, ki je objektivno tujek v telesu, naravno zavrt imunski sistem, zato so bolj občutljive za okužbe.

Ko zbolimo, je prepozno za krepitev imunskega sistema

Zato mora biti večina dela za uspešno premagovanje morebitnih okužb opravljena pred boleznijo. »Dobra imunska kondicija za pripravo na morebitno bolezen pomeni, da imunski sistem pred začetkom bolezni ni vzdražen in posledično tudi izčrpan zaradi predhodnih okužb ali drugih vnetij,« poudarja prof. dr. Ihan. Torej je treba poskrbeti, da nas morebitna okužba, zlasti z gripo, doleti v stanju brez predhodnih bolezni, zlasti ponavljajočih se okužb. Če smo torej zdravi in brez pretirane pogostnosti okužb, se nam ni treba ukvarjati s tem, kaj nam bo bolezen prinesla. Ko bomo zboleli, če bomo, bomo pač teden dni počivali, ob vročini nad 38 stopinj jedli aspirine in pili topel čaj.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 75, september 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo