DOMOV BOLEZNI UROLOGIJA VNETJE SEČIL, RES NEPRIJETNO...

Vnetje sečil, res neprijetno presenečenje!

Nekaj malega je bilo o težavah s sečili napisanega že v prejšnji izdaji. Nekaj uvodnih besed o vnetju sečil bomo tukaj ponovili. Prejšnjič smo opisali vnetje nožnice, tokrat pa bomo govorili o okužbah sečnice, mehurja, prostate in ledvic.

Okužba sečil je pogost problem ljudi vseh generacij in pomeni vdor mikroorganizmov v sečila, kjer se razmnožijo in povzročijo vnetje. Najpogosteje so povzročitelji okužb bakterije iz prebavil, med katerimi prevladuje E. coli, najbolj tipični znaki pa so pekoče uriniranje, pogosto siljenje na vodo, bolečina v spodnjem delu trebuha in smrdeč, moten urin. Okužbo lahko povzročijo tudi glive, paraziti in virusi. 

Okrog 90 odstotkov žensk se z okužbo sreča vsaj enkrat v življenju. Znano je, da s starostjo obolevnost narašča, saj pride do padca estrogena, ki vzdržuje kisel pH nožnice in razrast Lactobacillusa. Le-ta je del normalne nožnične flore in kot tak največja obramba pred škodljivimi mikroorganizmi.

Zdravi moški le redko zbolijo

Moški imajo srečo, saj izločki prostate delujejo baktericidno. Poleg tega je vzrok razlik med spoloma tudi v anatomski zgradbi sečnih poti, saj je sečnica pri ženskah krajša kot pri moških, kar bakterijam omogoča lažji dostop do sečil. Po 55. letu starosti pa se zaradi povečane prostate obolevnost poveča tudi pri moških.

Nezapletene okužbe spodnjih sečil srečamo predvsem pri mlajših, nenosečih, najpogosteje spolno aktivnih ženskah, pri vseh ostalih obolelih pa predpostavljamo zapleteno okužbo sečil. V to skupino sodijo nosečnice, starostniki, bolniki s sladkorno boleznijo, imunsko oslabljeni bolniki, bolniki z nepravilnostmi sečil ali bolniki po opravljenih uroloških posegih. Take okužbe sodijo v zdravniško oskrbo. Pomembno je, da zapletene in nezapletene okužbe ločimo, saj sta zdravljenje in diagnostika različna.

Kdaj k zdravniku? Če se težave s sečili v 24 urah po začetku samozdravljenja ne umirijo in opazite izcedek, mrzlico, bolečine v ledjih, kri v seču, simptome spremlja povišana temperatura, ste noseči ali moški nad 55 let, je obisk zdravnika nujen.

Možnost okužbe je večja tudi, kadar je ovirano odtekanje urina (pri ledvičnih kamnih, tumorjih mehurja, zunanjem pritisku na sečila – maternica v nosečnosti, povečana prostata), saj je zastajajoč urin idealno mesto za razrast bakterij. Sicer pa lahko do okužbe pride tudi preko bakterij iz krvi obolelega.

Ogrožene skupine:
nosečnice in sladkorni bolniki

Pri nosečnicah je okužba sečil lahko nevarna tudi za plod, zato je treba prisotnost bakterij v urinu zdraviti, tudi če ni kliničnih znakov okužbe. Zato nosečnicam večkrat pregledajo urin med nosečnostjo.

Sladkorni bolniki obeh spolov pogosteje zbolevajo za okužbami sečil, saj sladkor v urinu spodbuja rast bakterij. Kot že omenjeno, je zanje značilen zapleten potek bolezni, zato jih nemudoma napotimo k zdravniku.

Vnetje sečil pri otrocih in starostnikih lahko poteka netipično

Predvsem pri mlajših otrocih poteka okužba sečil drugače kot pri odraslih in jo zaradi neznačilne slike zlahka spregledamo. Opazimo lahko nenadno visoko vročino, otrok bruha, ima drisko in je neješč ali pa je na videz povsem zdrav. Pozorni moramo biti na neprijeten vonj urina in nenavadno uriniranje, saj je to opozorilo za morebitno okužbo sečil. Ob omenjenih znakih, še posebej ob visoki vročini, je treba otroka čim prej odpeljati k zdravniku.

Kako se izogniti okužbam sečil?
- Pijte večje količine tekočine (vsaj 2 litra na dan).
- Skrbite za ustrezno higieno (uporaba intimnih mil, brisanje od nožnice proti zadnjiku).
- Po vsakem spolnem odnosu in končanem kopanju urinirajte.
- Izogibajte se prehladu (topla oblačila, preoblačenje kopalk ...).
- Lokalno pregrevajte mesto vnetja.

Pri kroničnem prostatitisu poleg tega:
- Ne uživajte mrzlih, gaziranih in alkoholnih pijač ter ostro začinjene hrane.
- Sedite na obroču, ki razbremeni presredek.
- Redno ejakulirajte.

Pri starostnikih lahko okužba sečil poteka z vsemi tipičnimi znaki in simptomi, pri telesno in psihično prizadetem posamezniku pa tudi povsem netipično. Bolnik velikokrat ni zmožen opisati svojih težav, zato so za lažje prepoznavanje okužbe izdelani tudi posebni klinični kriteriji, namenjeni starejšim, ki zdravstvenemu delavcu olajšajo opredelitev bolezni.

Glede na mesto nastanka delimo okužbe sečil naokužbe spodnjih sečil (sečnica, sečni mehur in prostata) in okužbe zgornjih sečil (ledvica). Kljub podobnim znakom vnetja so mesta okužbe lahko različna. Naučimo se jih razlikovati:

Blago vnetje sečil lahko poskusimo pozdraviti s pitjem veliko tekočine, predvsem vode. Lekarniški farmacevti priporočajo uživanje ameriške brusnice v obliki tablet ali soka, saj preprečuje vezavo bakterij na sluznico mehurja.VNETJE SEČNICE (uretritis) ponavadi povzročijo spolno prenosljivi mikroogranizmi (bakterije N. gonorrhoeae, Chlamydia in virus herpes simplex). Poteka lahko brez simptomov, sicer pa je zanj značilen pekoč občutek v sečnici med uriniranjem, siljenje na vodo, pogosto uriniranje ter bolečine v spodnjem delu trebuha pa tudi izcedek iz nožnice oz. penisa. Simptomi se razvijejo postopoma, pogosto skupaj z vnetjem nožnice. Nezdravljeno vnetje lahko vodi v okvaro jajcevodov.

VNETJE SEČNEGA MEHURJA (cistitis) se ponavadi kaže s pekočim in pogostim odvajanjem majhnih količin seča, neprestanim tiščanjem na vodo, občutkom nepopolno izpraznjenega mehurja, bolečino nad sramno kostjo in redkeje krvavim urinom. Simptomi se pojavijo nenadoma in so močno izraženi.

PRI AKUTNEM VNETJU PROSTATE (prostatitisu) srečamo utrujenost, mrzlico, zvišano telesno temperaturo, bolečine v mišicah in presredku, moten seč, boleče uriniranje, tanjši curek seča in zaostanek seča po uriniranju. Prostata je povečana in boleča. Kronični prostatitis lahko poteka brez večjih težav ali pa bolnik občuti nelagodje, bolečino v presredku, spodnjem delu trebuha ali na notranji strani stegen, boleč je lahko tudi izliv semena.

Tudi za AKUTNO VNETJE LEDVIC (pielonefritis) je značilna povišana temperatura in mrzlica pa tudi slabo počutje, bolečine ledveno ali v križu, pogosto in močno mokrenje. Hujšo obliko spremlja tudi driska in bruhanje. Nezdravljeno vnetje ledvic lahko povzroči ledvično odpoved. Simptomi pri kronični obliki so manj izraženi. Praviloma nastane zaradi deformacij ledvičnega tkiva in izvira že iz otroških let.

Kako pozdraviti blago okužbo?

Če do okužbe vseeno pride, lahko blago obliko pozdravimo tudi sami. Pomembno je, da pijete veliko tekočine, predvsem vode. Lekarniški farmacevti priporočamo uživanje ameriške brusnice v obliki tablet ali soka, saj preprečuje vezavo bakterij na sluznico mehurja. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki zakisa urin in tako zmanjša razrast bakterij. Razmnoževanje bakterij prav tako zmanjša čaj iz gornikovih listov (uva- -ursi), ki hkrati pospešuje odvajanje seča in celjenje sluznice sečil. Za svoje delovanje potrebuje alkalen seč, zato se moramo ob njegovi uporabi izogibati kislih dodatkov in sokov. Uporabljamo ga lahko največ teden dni. Ugodno delujejo tudi čaji, ki povečajo odvajanje seča. To so njivska preslica, gladež, kopriva, breza, goli kilavec in zlata rozga, ki hkrati deluje protimikrobno. Pritrjevanje bakterij na stene sečil pa preprečuje tudi D-manoza, ki je v kombinaciji z naravnim antibiotikom iz granatnega jabolka novost na tržišču. V času nosečnosti in dojenja je dovoljena uporaba zlate rozge, gladeža in ameriške brusnice.Pomembno je, da pijete veliko tekočine, predvsem vode. Lekarniški farmacevti priporočamo uživanje ameriške brusnice v obliki tablet ali soka, saj preprečuje vezavo bakterij na sluznico mehurja. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki zakisa urin in tako zmanjša razrast bakterij.

Od homeopatskih zdravil so primerni Catharis, Dulcamara in Staphysagria. Za pravi izbor zdravila se posvetujte s farmacevtom ali homeopatom.

Zdravnik diagnozo vnetja sečil postavi s pomočjo klinične slike, pregleda seča in včasih urinokulture. Da bi se izognili kontaminaciji vzorca, je pomemben pravilen odvzem seča. V njem se ugotavlja prisotnost belih krvnih telesc (levkocitov) in bakterij, pa tudi število in vrsto mikroorganizmov ter občutljivost na antibiotike. Po potrebi se preišče tudi bolnikovo kri, opravi ultrazvok, rentgensko slikanje ali pregled s kamero. Bakterijsko okužbo zdravimo z antibiotiki. Izbor zdravila in vrsta zdravljenja sta odvisna predvsem od mesta okužbe, starosti bolnika in spola. Največkrat se uporablja kombinacija trimetoprim- sulfametoksazola in fluorokinolone, vse pogosteje tudi nitrofurantoin, redkeje pa cefalosporine in druge. Pri ženskah v menopavzi se lahko uporablja tudi vaginalne estrogenske nadomestke.

Zdaj pa si hitro nadenite tople nogavice. Zima je že potrkala na vrata! 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 68, december 2012.