Domov » Vsi članki » Članek » Vlaknine odpirajo: težave z zaprtostjo pri otrocih 2. del

Vlaknine odpirajo: težave z zaprtostjo pri otrocih 2. del


Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, dietetičarka, KC Ljubljana, Pediatrična klinika

Nadaljevanje članka Težave z zaprtostjo pri otrocih - "Mami, ne morem kakat!" 1. del

Vlaknine odpirajo!

Zaprtost je pogosta težava, s katero se srečujejo starši malčkov. V aprilski številki revije Naša lekarna smo s sodelovanjem prim. Marjete Sedmak, dr. med., svetnice iz gastroenterološkega oddelka Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pisali o najpogostejših vzrokih za zaprtost, kako jo ugotovimo in zdravimo.
Tokrat pa smo zaprosili klinično dietetičarko Andrejo Širca Čampa, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, z iste klinike za nasvet o izboru ustrezne prehrane pri zaprtju pri otrocih in mladostnikih. Dodala je tudi nekaj uporabnih receptov za domačo pripravo jedi.

Prehrana pri zaprtju (obstipaciji)

Prehrana pri zaprtju narekuje v prvi vrsti spremembo prehranjevalnih navad s postopnim vključevanjem prehranskih (dietnih) vlaknin v vsakodnevno prehrano, nekoliko povečano količino maščob (kvalitetna rastlinska maščoba) in sladkorja, z dovolj  tekočine in vitaminov B-kompleksa.

vlaknine preprečujejo obstipacijoZ vlakninami bogata prehrana izboljšuje odvajanje blata pri zdravih ljudeh, ker vlakna zagotavljajo velik volumen in mehkejše blato. Preobilno uživanje vlaknin pa lahko povzroči drisko, napenjanje in pomanjkanje nekaterih mineralnih snovi.

Materino mleko sicer vsebuje oligosaharide, ne pa prehranskih vlaknin. Ko v šestem mesecu pri dojenčku začnemo uvajati drugo hrano, se vnos prehranske vlaknine s sprva 4 g/1000 kcal v 12. mesecu povzpne na 10 g/1000 kcal. Tako se tudi za majhne otroke zdi uresničljiva orientacijska vrednost za prehransko vlaknino okoli 10 g/1000 kcal (referenčne vrednosti za vnos hranil – DACH).

Za izračun lahko uporabimo preprosto formulo:

otrokova starost (leta) + 5 = grami dietnih vlaknin/dan

Drug način določanja dnevne količine dietnih vlaknin pri otrocih je preračunavanje glede na otrokovo telesno težo. Pri otroku priporočamo do 0,5 g dietnih vlaknin/kg telesne teže na dan. Povprečno svetujemo 15 do 20 g  vlaknin/dan, vendar ne več kot 30 g dnevno.

Dietne vlaknine so snovi rastlinskega izvora, za katere prebavni trakt človeškega organizma nima ustreznih encimov, da bi jih prebavil. Tako ostanejo neprebavljene in se takšne tudi izločijo.

Ločimo dve pomembni vrsti dietnih vlaknin:

  • Topne vlaknine med prebavo hrane v črevesju vežejo vodo. Tako povečujejo volumen blata in lahko znižujejo nivo holesterola v krvi. Topne vlaknine najdemo v sadju (jabolka, pomaranče in grenivka), zelenjavi, stročnicah (fižol, leča, grah), ječmenu (ješprenj), ovsu in ovsenih kosmičih.
  • Netopne vlaknine ostanejo v procesu prebave hrane nespremenjene. Prispevajo k povečevanju volumna blata in hitrejšemu prehodu hrane skozi prebavila. Netopne vlaknine lahko najdemo v sadju z užitno lupino ali v pečkatem sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih (polnozrnati kruh, testenine in krekerji), ovsu, ajdi in polnozrnatem ali rjavem rižu.

V prehrani povečajte količino dietnih vlaknin

Žitarice in kosmiči

  • V vsak obrok vključimo polnozrnato škrobno živilo (polnozrnati kruh, kosmiče, testenine).
  • V juhe, kosmiče za zajtrk, jogurt ali na solato dodamo žličko ovsenih ali pšeničnih otrobov.
  • Pri kuhanju in pečenju uporabljamo, če je le mogoče, polnozrnato moko namesto bele.
  • Bel ali koruzni kruh zamenjamo s polnozrnatim kruhom, žemljicami in drugim pekovskim pecivom.
  • Kosmiči za zajtrk naj vsebujejo vsaj 5 g dietnih vlaknin na porcijo. Izogibamo se tistim žitaricam, ki vsebujejo čokoladne delce.
  • Navadne piškote in krekerje nadomestimo s polnozrnatimi piškoti in krekerji.
  • Namesto navadnega poliranega riža uporabljamo rjavi riž.

Stročnice in fižol

  • Kuhan fižol, lečo, sojo, čičeriko lahko dodamo sveži zeleni solati. Ne samo, da pol skodelice fižola vsebuje 7 do 8 g dietnih vlaknin, izboljšamo tudi okus in videz solate.
  • Namesto mesa dva- do trikrat na teden uživajmo stročnice (sojo, lečo …).

Sadje in zelenjava

  • V vsakem dnevnem obroku naj bosta sveža zelenjava ali sadje. Sveže sadje vsebuje nekoliko več vlaknin kot prekuhano in vloženo. Uživajmo več sadja z užitno lupino (jabolka, hruške, slive …). Kot del tekočine lahko otroku ponudimo naravne sadne sokove (pomarančni, hruškov ali jabolčni sok) ali sadne sokove, obogatene z vlakninami (obogateni sokovi s slivami).
  • Narezano suho sadje lahko dodamo v maso za piškote, mafine, palačinke ali omlete. Suho sadje ima večjo vsebnost dietnih vlaknin kot sveže sadje. Skodelica grozdja vsebuje 1 g dietnih vlaknin, skodelica rozin pa 7 g. Vendar ima suho sadje tudi višjo energijsko vrednost kot sveže.
  • Izogibajmo se sadju in zelenjavi, ki vsebuje malo ali skoraj nič dietnih vlaknin (npr. banana in korenje).

Drugi nasveti

  • Zelo pomemben je prehranjevalni režim: redni glavni obroki in ena do dve malici ob istih urah.
  • Količino zaužitega mleka zmanjšajmo na do 500 ml/dan. Izogibajmo se močnatim jedem brez dietnih vlaknin, kot sta mlečni riž in zdrob.
  • Pri zaprtosti pomaga mlačen Donat Mg na tešče, hladni sadni sok ali jogurt z dietnimi snovmi. Čez dan je treba popiti dovolj tekočine, vsaj 1 l do 1,5 l,  za starejše otroke do 2 l (voda, kompot iz suhih sliv ali fig).
  • Nekoliko povečajmo količine maščob, predvsem kvalitetnih rastlinskih maščob, kot so olivno olje, sončnično olje, lahko tudi rastlinska margarina (becel). Občasno lahko jedi popestrimo tudi z maslom ter s sladko in kislo smetano.
  • Iz prehrane popolnoma izključimo čokolado, čokolešnik, čokolino, kakav, prave čaje.

Vsebnost dietnih vlaknin v živilih

Živila, ki vsebujejo od 3– 4 g dietnih vlaknin

Sadje

  • 1/2 skodelice rozin ali brusnic
  • 1 jabolko, hruška, suha figa, velik kos melone, skodelica borovnic ali jagod
  • 2/3 skodelice kuhane jabolčne kaše
  • 3 velike sveže slive
  • 4 polovičke suhih marelic

Zelenjava in stročnice

  • 1/4 skodelice fižola
  • 1/2 skodelice graha, cvetače, brokolija, bučk, kuhane špinače
  • 1 srednje velik sladki krompir, skodelica svežega avokada, belušev, sveže špinače, kuhane repe ali zelja, velika artičoka

Žitarice in kruh

  • 1 polnozrnata žemlja, bombetka, skodelica polnozrnatih testenin ali riža, mafin z rozinami, kos polnozrnatega kruha, srednje velik pečen krompir z olupkom, velik kuhan krompir
  • 2 polnozrnata toasta

PRIMER JEDILNIKA

Na tešče

Mlačen Donat Mg ali hladen sadni sok

Zajtrk

Žitna kava s sladko smetano
Črn polnozrnati kruh
Maslo
Marmelada ali med

Malica

Polnomastni navadni jogurt z ovsenimi kosmiči in sveže narezano hruško
Frutabela

Kosilo

Zelenjavna juha
Polnozrnate testenine z mesno omako
Zeljna solata s fižolom
Kompot iz suhih sliv in fig

Malica

Pomaranča in kivi
Frutabela

Večerja

Polnozrnati kruh
Skutin namaz s svežo papriko
Skodelica svežih borovnic

Recepti za sladice, bogate z dietnimi vlakninami

Torta z ovsenimi kosmiči, jogurtom in sadjem

Testo:

  • 220 g polnozrnate moke
  • 80 g ovsenih kosmičev
  • 2 jajci
  • 130 g polnomastne skute
  • 130 g masla
  • pecilni prašek, ščepec soli

Nadev:

  • 300 g navadnega jogurta (3.2% MM)
  • 50 g sladkorja
  • 50 g marelic iz kompota
  • 50 g ananasa iz kompota
  • 10 g želatine
  • Sadje je lahko tudi sveže, priporočamo borovnice, maline, češnje, hruške

Maslo penasto umešamo in dodamo pasirano polnomastno skuto, jajci, moko, kosmiče, pecilni prašek in sol. Zgnetemo testo in ga pustimo pol ure počivati, da kosmiči nabreknejo. Testo razporedimo v tortni model za pite, ga večkrat prebodemo in pečemo v ogreti pečici na 175 C, približno 30 minut. Nato pečeno testo ohladimo. Med tem pripravimo nadev. Na kocke narežemo sadje (sveže ali iz kompota), dodamo jogurt, sladkor in stopljeno želatino. Dobro premešamo in razporedimo po ohlajenem testu. Torto postavimo za 2 uri v hladilnik, da se želatina strdi, nato ponudimo skupaj s slivovim kompotom. Torta je precej sočnejša naslednji dan.

Medeni kolač z lečo in zeleno Frutabelo

Testo:

  • 250 g polnozrnate moke
  • 200 g zelene leče
  • 50 g mletih mandljev
  • 300 g cvetličnega meda
  • 20 g rjavega sladkorja
  • 4 jajca
  • 1 pecilni prašek
  • cimet, muškatni orešček, vaniljev sladkor, ščepec soli
  • 2 zeleni Frutabeli

Rumenjake ločimo od beljakov in jih penasto umešamo z medom, dodamo mlete mandlje, kuhano zeleno lečo, cimet, muškatni orešček, vaniljev sladkor, pecilni prašek, sol in na koščke narezani Frutabeli ter dobro premešamo. Dodamo iz beljakov in sladkorja stepen trd sneg. V maso narahlo umešamo še moko. Maso prelijemo v pomaščen biskvitni pekač. Pečemo v ogreti pečici pri 175 °C približno 40 minut. Ko vzamemo kolač iz modela, ga ohladimo, potresemo s sladkorno moko in ponudimo. Kolač ostane dolgo svež.

Jaffa rezine z rženimi kosmiči

Testo:

  • 3 pomaranče
  • 3 jabolka
  • 150 g rjavega sladkorja
  • 250 g polnozrnatih rženih kosmičev
  • 150 ml olja
  • 150 ml sojinega mleka
  • 3 žličke kakava (za barvo)
  • 3 jajca
  • 150 g mletih lešnikov
  • 80 g marelične marmelade

Pomaranče olupimo, odstranimo morebitne pečke in belo kožico, jabolka očistimo koščic in jih narežemo. Obe vrsti sadja zmeljemo v mešalniku, dodamo olje in sojino mleko, polnozrnate ržene kosmiče, nasekljane lešnike, kakav in rumenjake. Dobro premešamo. Posebej stepemo trd sneg iz beljakov in sladkorja ter ga narahlo primešamo masi. Maso naložimo v pomaščen in pomokan pekač in pečemo v ogreti pečici na 120 °C približno 1 uro. Ohlajeno testo zvrnemo na desko, ga premažemo z marelično marmelado in po želji prelijemo s belo sladkorno glazuro. Biskvit narežemo na rezine.

Pri pisanju prispevka so sodelovali:

prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica, doc. dr. Rok Orel, dr. med., asist. Jernej Brecelj, dr. med., asist. mag. Matjaž Homan, dr. med., Tina Kamhi, dr. med., in klinična dietetičarka Andreja Širca - Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 22, maj 2008.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo