Domov » Vsi članki » Članek » Včasih samo kozmetična nega ni dovolj

Včasih samo kozmetična nega ni dovolj


Eva Cafuta Hlušička, mag. farm.
Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj

Živimo v času, ko je kozmetični trg nasičen z izdelki. Na policah najdemo take za nego kože obraza in telesa, pa tudi izdelke za samozdravljenje določenih kožnih stanj, ki zahtevajo posebno oskrbo. V tej množici škatlic, tub in pršil se pogosto slabo znajdemo in zato večinoma vztrajamo pri bolj ali manj znanih izdelkih. Pa vendar se včasih pojavi potreba po nečem drugačnem, kar bi nam ponudilo več.

Na trgu najdemo široko ponudbo: od univerzalnih izdelkov, namenjenih širšemu krogu potrošnikov, ki zadostijo potrebam neproblematične kože, pa vse do izdelkov za točno določeno težavo s kožo, ki nas lahko iz različnih razlogov doleti pravzaprav kadarkoli v življenju.

Prvi kozmetični izdelki izhajajo iz Starega Egipta, izdelani so bili iz bakra in svinca. Egipčanke so bile tudi prve ženske, ki so si nadele make-up: pod veke so si nanesle temno senco in počrnile trepalnice. Še pred izumom laka za nohte so si nohte barvale s kano.

Tudi pretirana skrb lahko škodi

Naj se sliši še tako klišejsko, tudi v kozmetični negi velja pravilo »manj je več«. Naša koža je namreč narejena tako, da lahko vzdržuje samo sebe. Seveda bi to popolnoma veljalo le ob odsotnosti zunanjih in notranjih dejavnikov. Med zunanje štejemo vremenske vplive, temperaturne spremembe, dejavnike stresa in način življenja, torej prehrano, vnos tekočin, telesno aktivnost, količino spanja, kajenje ipd. Notranji dejavniki, ki vplivajo na stanje kože, pa so genetsko staranje, hormonska stanja in bolezni. Zaradi teh dejavnikov moramo koži pomagati pri vzdrževanju, da se bomo v njej dobro počutili. Seveda ni zanemarljivo dejstvo, da želimo v svoji koži tudi izgledati čim bolje - tudi to lahko dosežemo z majhno pomočjo čudežev, ki nam jih ponuja kozmetična industrija. Torej v želji po ugodnih rezultatih posežemo po izdelkih, ki te čudeže obljubljajo. Teh je veliko, žal pa ni sorazmerno veliko tudi dobrih rezultatov. Zato pogosto eksperimentiramo z izdelki, kar pa ni več ugodno za kožo in nenazadnje tudi za našo denarnico ne. In tako velikokrat kožo obremenjujemo s sestavinami, ki jih ne potrebuje: jo izsušujemo, drgnemo, luščimo, mašimo s premastnimi izdelki ipd. In že smo v začaranem krogu, ko zaradi na novo nastale težave spet iščemo nov proizvod, ki bi jo odpravil.

Naši predniki so z ličenjem želeli prestrašiti sovražnika in pokazati svoj socialni status. Ličila so uporabljali tudi med izvajanjem čarovnij.

Pomembno je, da se pri uporabi kozmetičnih izdelkov omejimo. Imejmo samo tisto, kar glede na stanje kože res potrebujemo, in pri tej izbiri bodimo kritični. Kupujmo kakovostne proizvode, ki jih poznamo ali ki nam jih svetuje strokovnjak s področja kozmetične nege. Uporabljajmo izdelek v količini, ki zadostuje – ne pretiravajmo z debelinami nanosov in s pogostostjo uporabe. S kozmetičnimi izdelki želimo zgolj pomagati naši koži, ne pa tudi nadomestiti njene lastne sposobnosti vzdrževanja!

stanje kože

glavna težava

pomoč

suha, občutljiva
koža

mestoma luščeča, srbeča, pordela,
razdražena koža brez leska

vlaženje kože z ustreznimi
hidratantnimi izdelki

mastna, nečista
koža

široke pore, akne, ogrci, masten
lesk kože zlasti na T-predelu

čiščenje kože in regulacija izločanja
kožnega loja (sebuma)

k alergijam
nagnjena koža

rdeči, srbeči, mehurčkom podobni
izpuščaji

hlajenje srbečih predelov,
zmanjšanje alergijske reakcije

koža z vidnimi
znaki staranja

bolj ali manj izrazite gubice, izguba
kožnega tonusa, suha koža

vlaženje kože z izdelki, ki
zmanjšujejo vidnost znakov staranja


hiperpigmentirana
koža

številne pigmentacije, zlasti na
soncu izpostavljenih delih telesa

zmanjšanje vidnosti pigmentacij z
ustreznimi izdelki


kuperozna koža

vidne rdeče, popokane žilice, zlasti
na predelih obraza s tanjšo kožo
(lica, nos)

preprečevanje napredovanja stanja,
prekrivanje rdečih predelov

od sonca ožgana
koža

pekoči, rdeči predeli, lahko celo
mehurji ali luščeča se koža

hlajenje predelov in čimprejšnja
regeneracija ožgane kože

Kozmetika ali zdravilo?

Glede na to, kakšno težavo s kožo želimo odpraviti, izberimo ustrezno nego bodisi s kozmetičnim izdelkom, če gre za spremembo v stanju kože (nekatera najpogostejša so zbrana v zgornji tabeli), ali s predpisanim dermatikom, če gre za bolezen na koži.

Če nismo prepričani, ali dobro negujemo svojo kožo, občasno obiščimo kozmetični salon, kjer nas bodo usmerili na pravo pot do pravilne nege. Ob večjih težavah pa se obrnimo po nasvet v lekarno

Stanja kože se lahko nenehno izmenjujejo, najpogosteje zaradi zgoraj omenjenih dejavnikov, ki jim kožo nenehno izpostavljamo.

Bolezni kože se pojavijo zaradi porušenega ravnovesja v našem telesu in so pogosto zgolj eden od simptomov, ki kažejo na neko težavo. Takšnega stanja ne moremo popraviti sami, ker zahteva strokovno zdravstveno oskrbo, največkrat specialista za kožne bolezni – dermatologa. Ta za zdravljenje kožnih bolezni praviloma piše recepte, s katerimi pridemo do zdravil, ki pomagajo zdraviti bolezen.

So pa na trgu tudi izdelki, ki imajo več kot zgolj kozmetični (tj. negovalni, lepotilni ali izboljševalni) učinek, pa vseeno niso registrirani kot zdravila (dermatiki). Temu »sivemu« področju rečemo kozmecevtiki (pogosteje uporabljani sinonimi so tudi aktivna kozmetika, terapevtska kozmetika ali medicinska kozmetika).

Kdaj torej uporabljati kateri izdelek?

Kozmetični izdelek uporabljamo takrat, ko želimo izboljšati videz oziroma trenutno stanje kože. Z drugimi besedami: gre za lepotilne izdelke, s katerimi dosežemo, da je koža mehka, napeta, voljna.

Kozmecevtik uporabljamo, kadar želimo popraviti stanje kože, ki ga navadno izzove kateri od dejavnikov, ki okrnejo koži lastno obrambno funkcijo (uv-sevanje, stres, onesnažen zrak ...). Z njim torej pomagamo koži pri popravilu škode, ki se ji v dandanašnjih življenjskih pogojih le s težavo izognemo.

Dermatik pa uporabimo takrat, ko nam ga predpiše zdravnik, ki presodi, da z drugimi (nefarmakološkimi) ukrepi ne bomo mogli pozdraviti ali preprečiti kožne bolezni.

Na vsak način k dermatologu!

Sami moramo torej presoditi, kdaj bomo za svojo težavo našli ustrezen izdelek na kozmetičnem trgu in kdaj rešitev obstaja le med zdravili. Resna kožna stanja nas nemalokrat napotijo po strokovno pomoč, bodisi v lekarno bodisi k osebnemu zdravniku, od tukaj pa je pot do rešitve problema relativno kratka. Včasih pa je težko vedeti, kdaj je pravi trenutek, ko je treba reševanje težave prepustiti strokovnjaku. Lahko rečemo, da obravnavo dermatologa zahtevajo:

  • vse kožne bolezni, katerih vzroka ne poznamo in jih kljub ustrezni negi ali uporabi kozmecevtika nismo zmogli pozdraviti sami,
  • vse kožne bolezni, ki jih spremljajo tudi druge težave ali spremembe na telesu oziroma v našem splošnem počutju,
  • težave na lasišču, ki niso običajne, zlasti prekomerno izpadanje las ali vnetja na področju lasišča,
  • spremembe pigmentnih znamenj,
  • hude težave z aknami,
  • kožni izrastki, še posebej na vratu ali obrazu,
  • težja alergijska stanja kože,
  • večje težave s podkožnimi kapilarami ali krčnimi žilami.

Odločitev je naša

V grobem torej lahko rečemo, da obisk dermatologa zahtevajo bolezni kože in lasišča, ne pa tudi spremembe posameznih stanj. Te lahko v veliki večini rešimo sami, seveda le ob uporabi ustreznega izdelka. Njihov ponovni pojav preprečimo s prilagojeno nego, pri čemer upoštevajmo rednost in doslednost uporabe.

Ženske iz Indije, Bližnjega vzhoda in severne Afrike kano že tisočletja uporabljajo za barvanje las in kože.

Pri uporabi in nakupu negovalnih izdelkov naj velja pravilo »manj je več«: raje kupujmo manj izdelkov, pa tiste bolj kakovostne namesto raznovrstne negovalne kozmetike nizkega kakovostnega (in običajno – a ne praviloma – tudi cenovnega) razreda. Če nismo prepričani o lastni presoji in rutini, občasno obiščimo kozmetični salon, kjer nas bodo usmerili na pravo pot do pravilne nege. Ob večjih težavah pa se obrnimo po nasvet v lekarno, kjer nam bodo najbolje svetovali v zvezi z uporabo kozmecevtikov, ali poiščimo ustrezno pomoč pri dermatologu.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 71, marec 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo