Domov » Vsi članki » Članek » Ublažimo simptome alergij

Ublažimo simptome alergij


Eva Cafuta Hlušička, mag. farm.
Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj

Topli dnevi, ki se vztrajno daljšajo in nas poleg božajočih sončnih žarkov napajajo z vonjem cvetlic in s svojo pomladno svežino, nas vse po vrsti spravljajo v boljšo voljo. Nekateri se brezskrbno predajajo čarom prebujajoče se narave, medtem ko se za druge tako prične malo manj navdušujoča sezona alergij.

Kaj je pravzaprav alergija?

Alergija je prekomeren odziv našega imunskega sistema na nek sicer neškodljiv dražljaj iz okolja. Tak dražljaj imenujemo alergen, kar je pravzaprav širši pojem za različne dejavnike. Med najpogostejše alergene prištevamo cvetni prah, živalsko dlako, pršice, nekatere vrste hrane (jagode, kivi, arašidi, soja, mleko ...), različne kovine, pike žuželk ipd. Naše telo lahko pride v stik z alergeni preko kože, dihal, sluznic ali prebavil in ob tem se v njem prične burna reakcija, v kateri sodelujejo prekomerno aktivne celice imunskega sistema. Pri alergijskem odzivu se iz njih sprošča histamin, ki je povzročitelj vnetnih reakcij in je tako neposredno odgovoren za vse znake alergije, ki jih začutimo in opazimo.

Simptome alergije lahko z uporabo različnih pripravkov, ki so na voljo v lekarnah tudi brez recepta, zelo omilimo. Poleg izdelkov za zdravljenje simptomov pa so na voljo tudi sredstva, s katerimi preprečimo vdor alergenov skozi nosno sluznico.

Znaki alergije

Alergijski proces v našem telesu se začne s senzibilizacijo – tj. s prvim stikom z alergenom, pri čemer se alergijska kaskada (vrsta zaporednih procesov, ki v končni fazi pripeljejo do znakov alergije) navadno še ne sproži, se pa v telesu aktivirajo točno določene celice imunskega sistema (imunoglobulini e), ki potem ob ponovnem srečanju z alergenom izzovejo večji, opaznejši alergijski odziv. Ta se lahko kaže v povsem blagih, skoraj nemotečih in neopaznih stanjih, lahko pa se izrazi v svoji najhujši obliki, imenovani anafilaktični šok, ki ob neustrezni oskrbi lahko vodi celo v smrt.

Eden od osnovnih vzrokov alergij je povečana prepustnost prebavnega trakta in zato hitrejša absorpcija zaužitih snovi. Endotoksini so snovi, ki najpogosteje dražijo sluznico prebavil in povzročajo alergije, dermatitis in ekceme neznanega izvora. Entrerosorbenti vežejo endotoksine, preprečijo njihovo absorpcijo v telo ter jih izločijo iz prebavil.

Simptomi alergije so najpogosteje opazni na koži, v obliki drobnih srbečih izpuščajev rdeče barve. Ti so lahko lokalizirani samo na področje kože, ki je bilo izpostavljeno alergenu (v tem primeru govorimo o kontaktnem dermatitisu), ali pa so razširjeni po večjem delu telesa. Izpuščaji so večji ali manjši, pogosto v obliki drobnih mehurčkov in zelo srbijo. Poleg težav, vidnih na koži, se alergijskim simptomom navadno pridružuje še srbenje in solzenje oči (te navadno postanejo rdeče barve in z drgnjenjem se stanje le še poslabša), voden izcedek iz nosu ali zamašen nos s posledično oteženim dihanjem.

Med hujše znake alergije prištevamo lokalizirane otekline, izrazitejše spremembe na koži, oteženo dihanje – zaradi edema dihalnih poti se le-te zožijo in občutek je podoben dušenju, v dihalih piska in ne moremo narediti polnega vdiha; pogosto tudi oteče jezik (kar je prav tako nevarno zaradi zadušitve). Anafilaktični šok, najhujšo obliko alergije, pa spremljajo občutek slabosti (lahko tudi bruhanje), hipen padec krvnega tlaka (zaradi sprostitve gladkih mišic v stenah žil), ki vodi v omedlevico ter slabšo prekrvavljenost organov, ki zaradi tega izgubijo svojo vitalno funkcijo in posledično lahko nastopi tudi smrt.

Alergije so zelo razširjena težava, med alergijske reakcije pa štejemo:

  • alergijski rinitis, sinusitis ali konjuktivits – z alergenom povzročeno vnetje nosne sluznice, sinusov ali očesne veznice
  • alergijsko astmo – zožitev spodnjih dihalnih poti zaradi alergije 
  • kontaktni dermatitis – vnetje na področju kože, povzročeno zaradi stika z materialom, ki je alergen 
  • alergijo na določeno hrano ali zdravila, pike žuželk
  • koprivnico ali urtikarijo – v obliki srbečih kožnih izpuščajev izražen alergijski odziv 
  • anafilaksijo – življenjsko ogrožajočo obliko alergije (anafilaktični šok)

učinkovina 

indikacije 

izdaja*

cetirizin 

lajšanje nosnih in očesnih simptomov sezonskega in celoletnega alergijskega rinitisa (kihanje, izcedek iz nosu, srbenje v nosu, vnete oči, pekoč občutek v nosu); lajšanje simptomov kronične idiopatske urtikarije** 

Rp, BRp

loratadin 

lajšanje simptomov, povezanih s sezonskim in celoletnim alergijskim rinitisom (glej zgoraj); lajšanje simptomov idiopatske kronične urtikarije 

Rp, BRp

levocetirizin 

simptomatsko zdravljenje alergijskega rinitisa (vključno z dolgotrajnim alergijskim rinitisom, ki traja 4 dni ali več na teden in več kot 4 tedne) in urtikarije 

Rp

desloratadin 

simptomatsko zdravljenje alergijskega rinitisa (vključno z dolgotrajnim alergijskim rinitisom, ki traja 4 dni ali več na teden in več kot 4 tedne) in urtikarije 

Rp

feksofenadin 

ublažitev simptomov sezonskega alergijskega rinitisa 

Rp, BRp

Kako si lahko pomagamo sami

Ko so naše težave z alergijami neobvladljive in dalj časa trajajoče, je zaradi naše varnosti nujno, da se o svoji težavi posvetujemo z zdravnikom – posebno če ne vemo, na kaj točno smo alergični. Zdravnik nas bo verjetno poslal na alergološke teste, s pomočjo katerih bomo lahko težavo točneje opredelili. Alergijo bomo s tem ne le ukrotili, temveč morda celo preprečili.

Sami si lahko pomagamo le, če znamo prepoznati tipične znake alergije. Če točno vemo, na kaj smo alergični, se temu poskušajmo izogibati. Če je to nemogoče, alergijski odziv ustrezno ublažimo. V lekarnah so na voljo sredstva, imenovana antihistaminiki, ki zmanjšajo učinke histamina, sproščenega v kri ob alergijskem odzivu. Na voljo so v obliki tablet in sirupov, kapljic za oči pa tudi kot geli, ki jih nanašamo neposredno na prizadet predel kože. Potrebna je pazljivost pri uporabi dermalnih pripravkov z antihistaminiki – predel kože, kamor smo sredstvo nanesli, je treba zaščititi pred sončno svetlobo, saj je koža na tem delu še posebej občutljiva na uv-sevanje. Blažja sredstva, s katerimi lahko oskrbimo alergije na koži, vključujejo gele z aloe vero ali kamilico in so zaradi svoje sestave primerna tudi za uporabo pri otrocih.

Med antihistaminike v obliki tablet ali sirupov, tj. za peroralno uporabo, ki so dosegljivi na našem trgu, uvršamo v tabelo razvrščene učinkovine (na sosednji strani).Najpogostejša alergija na hrano je alergija na mleko.

V zadnjem času so na policah lekarn na voljo tudi homeopatska zdravila za lajšanje težav, ki jih povzročajo alergije. O njihovi uporabi se je treba ustrezno posvetovati s farmacevtom.

Zaradi neprijetnih simptomov, ki spremljajo alergijsko reakcijo, jo je, če se le da, bolje preprečiti. V lekarni lahko poleg izdelkov za zdravljenje simptomov dobimo tudi sredstva, s katerimi preprečimo vdor alergenov skozi nosno sluznico. Gre za pršila za nos, ki vsebujejo celulozo. Ta mehansko prevleče sluznico nosu in tako zmanjša možnost vdora alergena skoznjo v kri ter posledično seveda tudi samo alergijsko reakcijo.

Poznavanje težave je ključ njene preventive

Ko so naše težave z alergijami neobvladljive, dalj časa trajajoče, povzročene z zdravili, življenjsko ogrožajoče, ko gre za otroka, nosečnico ali starejšo osebo ali tudi, ko ne vemo, na kaj točno smo alergični, je zaradi naše varnosti nujno, da se o svoji težavi posvetujemo z zdravnikom. Ta nas bo po potrebi poslal na alergološke teste, s pomočjo katerih bomo lahko težavo točneje opredelili, samo alergijo pa s tem ne le ukrotili, temveč morda celo preprečili.

Simptomi alergije so najpogosteje opazni na koži, v obliki drobnih srbečih izpuščajev rdeče barve. Tem simptomom se navadno pridružijo še srbenje in solzenje oči, voden izcedek iz nosu ter zamašen nos, kar povzroča težave pri dihanju.

Ljudje, ki so alergiki, so pravzaprav nenehno v stanju preventive pred pojavom alergijske reakcije. Zanje je torej pomembno, da imajo vedno sredstvo, ki jim bo ublažilo simptome alergije ali preprečilo morebitni grozeči anafilaktični šok.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 62, april 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo