Domov » Vsi članki » Članek » Tudi vi težko požirate?

Tudi vi težko požirate?


Polonca Fiala, mag. farm.
Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne

Najverjetneje ni nikomur neznan tisti neprijeten občutek, ko v žrelu peče in prasketa, požiranje pa je prava muka. Le kaj to pomeni, kaj nakazuje in kaj storiti? Mnogi bodo potožili, da jih boli grlo, spet drugi bodo zmajali z glavo in oporekali, da gre za boleče žrelo!

In kaj bomo odgovorili v lekarni? S čim in kako bomo lahko pomagali?

Žrelo je vez med prebavno in dihalno potjo in leži neposredno za ustno votlino. Grlo pa je postavljeno nižje in služi predvsem oblikovanju glasu ter preprečevanju uhajanja hrane v dihalne poti. S tem poznavanjem lahko glede na mesto bolečine enostavno ugotovimo, ali nas boli grlo ali žrelo. Ločevanje med vnetjem enega oziroma drugega dela zgornjih dihalnih poti je namreč zelo pomembno. Predvsem zaradi odločitve o zdravljenju in izbiri ustreznega pripravka ter ukrepov.

Vzroki vnetega žrela

Pekoče žrelo je najpogosteje začetek navadnega prehlada ali gripe, še posebej takrat, ko se kmalu po nastanku bolečine pojavijo še drugi simptomi, kot so kihanje, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura in utrujenost. Boleče žrelo je torej lahko posledica okužb z virusi pri prehladu in gripi ali okužbe z bakterijami pri gnojni angini. Kadar gre za virusno okužbo (prehlad in gripa), se lahko odločimo za samozdravljenje, kadar pa gre za bakterijsko okužbo, je potreben obisk pri zdravniku, ki predpiše tudi antibiotično terapijo.

Simptomi

Ponavadi je pri vnetju žrela najbolj moteča prav bolečina pri požiranju. Ta namreč onemogoča vsakodnevne aktivnosti, kot so govorjenje in ob tem požiranje sline, hranjenje in pitje. In tudi zato je treba vneto žrelo ustrezno zdraviti.

Je zdravljenje smiselno?

Mnogo ljudi zmotno misli, da samo boleče žrelo ni zadosten razlog, da bi pomislili na samozdravljenje. Nemalokrat se zgodi, da ljudje takrat sicer popijejo nekoliko več čaja in se nadejajo izboljšanja, a bolezen gre naprej svojo pot. Vnetega žrela običajno ne moremo pozdravili zgolj s pitjem toplih napitkov. Smiselno je čim prej začeti zdravljenje in tako tudi preprečiti, da bi se prvotna virusna razvila v resnejšo bakterijsko okužbo. Zakaj? Tekočina, sploh topli napitki z dodatkom medu in limone, so sicer dobrodošli. Tudi zato, ker je pomembno, da ob virozah vlažimo sluznice in s tem onemogočamo virusom razmnoževanje. A vnetega žrela zgolj s tekočino ne bomo pozdravili. Tekočina se namreč na sluznici žrela ne zadrži dolgo, in zato kot taka tudi ne more povzročiti dolgotrajnega učinka. Po drugi strani pa ljudje velikokrat pripravijo vroče napitke, s čimer sluznico le še bolj razdražijo. Prav tako se v primeru nezdravljenja lahko sprva virusna okužba razvije v bakterijsko okužbo, ki s seboj prinaša tudi resnejše stanje. Zato je zdravljenje smiselno, če ne celo nujno!

Kaj nam lahko ponudijo lekarne?

V lekarni je na voljo veliko zdravil in pripravkov, ki se dobijo brez recepta in so dobrodošli v boju z bolečinami v žrelu. A najprej je treba odgovoriti na vprašanje, ali nas žrelo že boli ali zgolj praska in daje občutek suhosti. Če gre le za suhost, je treba sluznico navlažiti.

Vnetje grla večinoma povzroči virus – v kar 70 odstotkih.

Izbiramo lahko med pastilami, pršili, ustnimi vodami za grgranje ali čaji. Ob vsej izbiri pa je pomembno vedeti, da se je glede izbora priporočljivo posvetovati s farmacevtom v lekarni! Velikokrat namreč opažamo, da so posamezniku pomembnejši okus, barva in velikost pastil in te lastnosti v njegovih očeh pretehtajo sestavo pripravka. Zato opozarjamo in svetujemo, da je učinek boljši, če pripravek poleg protimikrobne učinkovine, ki lahko omeji širjenje vnetja, vsebuje tudi lokalno protibolečinsko učinkovino, ki olajša bolečino.

Prav tako je dobro vedeti, da je slina naravni sovražnik mikrobov v ustni votlini. Ob raztapljanju pastil v ustih se sprošča več sline, kar ugodno vpliva na stanje sluznice žrela, hkrati pa ublaži bolečine in draženje.

  • Antiseptiki razkužujejo ustno votlino in žrelo. Preprečujejo razvoj mikroorganizmov, delujejo lokalno na sluznici in ne prehajajo v kri. Pravočasna uporaba antiseptikov olajša neprijetne težave, hkrati pa prepreči bakterijsko okužbo.
  • Lokalni anestetiki (lidokain, benzokain) olajšajo bolečino. Še bolje je, če so lokalni anestetiki v pripravku prisotni s kombinacijo antiseptika. Pri pripravkih z lokalnim anestetikom moramo paziti, da lokalna anestezija ne bi ovirala žrelnega refleksa požiranja.
  • Protivnetne učinkovine (flurbiprofen, benzidamin) delujejo protivnetno in tako lajšajo simptome vnetja žrela.
  • Zdravilne rastline so učinkovite tudi pri vnetjih žrela in ustne sluznice. Veliko zdravilnih rastlin namreč vsebuje antiseptične in protivnetne učinkovine, predvsem eterična olja. Tako lahko pripravimo čaje ali izvlečke vgradimo v pastile. Velikokrat je pastilam dodan tudi mentol, ki deluje dodatno antiseptično.

Priporočljiv je žajbelj, saj vsebuje veliko čreslovin, ki delujejo protivnetno. Na voljo je v obliki pastil ali čajev, ki jih ne uporabljamo za pitje, pač pa za grgranje.

Dobrodošle so tudi sluzi, ki prekrijejo poškodovano sluznico ter jo tako zaščitijo pred zunanjimi dražljaji. Na voljo so slezove pastile ali korenine, iz katerih se pripravi čaj.

Ena od številnih teorij Mozartove skrivnostne smrti pravi, da ga ni umoril njegov tekmec Antonio Salieri, ampak je umrl zaradi bakterijske okužbe grla.

Kaj še lahko storimo?

Zelo pomembno je, da okrepimo svoj imunski sistem. Če bo ta močan, bo namreč s povzročitelji najlaže opravil sam. Zato mu ponudimo podporo – dodajmo vitamine in minerale, predvsem kalcij, cink inTudi vi težko požirate?. Lahko mu ponudimo tudi pripravek iz ameriškega slamnika ali imunoglukan, ki prav tako izboljšujeta našo odpornost.

In če odgovorimo še na vprašanje, zastavljeno v naslovu – ali tudi vi težko požirate? Da, mnogo jih v današnjem času krize – ne samo ekonomske, pač pa tudi krize vrednot – vse težje požira. Težko požiramo krivice, laži, nesoglasja in neiskrenost. Zato naj nam vsaj žrelo prizanese, kajne?!

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 70, februar 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo