Domov » Vsi članki » Članek » Topel in suh zrak škoduje naši koži, očem in dihalom

Topel in suh zrak škoduje naši koži, očem in dihalom


Eva Cafuta, mag. farm, Lekarna Toplek, Ptuj

Zimsko vreme, hladen zrak zunaj ter topel zrak v zaprtih prostorih, kjer se zadržujemo večino časa, predstavljajo za našo kožo velik izziv. Njeno prilagajanje na spremenljive – zlasti temperaturne – pogoje velikokrat tudi sami opazimo v obdobju, ko se jesen preveša v zimo. Koža na spremenjene pogoje reagira z zmanjšanim izločanjem sebi lastne maščobe (sebuma), navadno pa postane tudi bolj občutljiva in razdražena; pogosto se na njej pojavijo izsušeni, luskasti predeli, ljudje pa imamo občutek zategnjene, lahko tudi srbeče kože.

Značilnost prostorov s centralnim ogrevanjem je sicer topel, posledično pa tudi suh zrak. Ta je navadno sprva za nas ugoden, saj nas hitro segreje, dolgoročno pa ima številne negativne posledice, ki se ne kažejo samo na koži, temveč tudi na sluznicah oči in dihal.

Kako suh zrak vpliva na kožo?

Zaradi centralnega ogrevanja je zrak suhKoža našega telesa je nenehno spreminjajoč se organ, ki se hitro in opazno odziva na zunanje pogoje. Tako temperatura kot tudi vlaga v zraku sta dejavnika, ki vplivata na kvaliteto in videz kože celega telesa. V toplejšem delu leta je relativna vlaga v ozračju višja; višja je tudi temperatura in koža v tem času navadno izloča več sebuma. To ji daje bolj zdrav, sijoč videz. Obratno pa se zgodi, kadar je koža dlje časa izpostavljena toplemu, vendar suhemu zraku. Takrat začne izgubljati sebi lastno vlago, zmanjša se tudi izločanje sebuma in tako ji je udarec v prid njenega izsuševanja zadan kar dvakrat.

Suha koža je koža, ki ji primanjkuje tako vode kot tudi maščobe. Kožna vlaga je ključnega pomena za njeno normalno, nemoteno delovanje. Govorimo o vodi, ki je vezana znotraj celic kožne povrhnjice.

Po drugi strani ima sebum, tj. kožna maščoba, zaščitno vlogo. Izloča se namreč na samo površino kože, kjer izpolnjuje pregradno funkcijo – ščiti jo pred vplivi iz okolja (tudi pred spremembami v temperaturi in vlažnosti zraka).

Kaj lahko sami storimo za kožo?

Neugoden vpliv suhega zraka na našo kožo lahko zmanjšamo. Ključnega pomena je, da kožo zaščitimo. Zavedati se moramo, da je v obdobju, ko se ciklično izmenjujejo dokaj radikalni temperaturni pogoji, zaščitna sposobnost naše kože omejena. Koža ni sposobna dohajati spreminjajočih se pogojev okolja s svojimi odzivi in pri tem ji je potrebno pomagati. Nujno je, da s pomočjo kozmetičnih izdelkov, ki jih redno nanašamo na kožo celotnega telesa, zagotovimo vlago v globljih plasteh; s pomočjo kozmetičnega izdelka, ki nudi zaščito na površini kožnega sloja, pa to vlago v kožo tudi »zaklenemo« – preprečimo njeno izhlapevanje s kožne površine zaradi vpliva višje temperature in nižje vlažnosti zraka. Uporabljamo torej izdelek, ki kožo vlaži in hkrati tudi masti. V zimskih pogojih je nasploh poraba izdelkov za nego kože telesa (mleka, losjoni, kreme za telo) povečana; pravilno je, da kožo v tem času izdatno negujemo in ščitimo.

Uporaba kozmetičnih izdelkov sicer ni edini ukrep, ki ga lahko sprejmemo v boju proti suhi koži. Že dlje časa so (zlasti pri ljudeh, ki imajo težave z dihali – alergikih, astmatikih) priljubljeni t. i. vlažilci zraka. Gre za naprave, v katere nalijemo vodo, ki se potem v obliki vodne pare kontinuirano sprošča v ozračje. Tako poveča vlažnost v okolju, kjer je zrak izsušen, in posledično zmanjša negativne posledice suhega zraka tako na kožo kot tudi na sluznice oči in dihal.

Suh zrak škoduje tudi očem

Če je potrebno, oči navlažimo s kapljicamiSuh zrak je tudi velik sovražnik sluznice oči. Verjetno vsi poznamo neprijetnosti suhega očesa – občutek peska v očesu, konstantno draženje, povečano občutljivost očesa, povečano solzenje, ker oko poskuša s pomočjo solzne tekočine vzdrževati svojo vlažnost, a je izhlapevanje s površja sluznice vseeno večje, kot je pa očesu lastno vlaženje. Vsi ti dejavniki poslabšajo naš vid, povzročajo t. i. utrujene oči, stanje pa se običajno poslabša ob zmanjšani frekvenci mežikanja, kar je pogosto pri dolgotrajnem delu za računalnikom ali gledanju televizije. Vzrok za suho oko je največkrat poškodovan ali prekinjen solzni film (tj. tanek sloj na površini očesne sluznice). Do njegove prekinitve mestoma pride zaradi sprememb v njegovi sestavi, te so pa posledica tako zunanjih kot tudi notranjih (telesnih) dejavnikov. Ker zunanjih vplivov običajno ne moremo bistveno spreminjati, se borimo proti težavam s suho očesno sluznico simptomatsko. Na tržišču je veliko izdelkov za vlaženje očesa, nekateri so v obliki kapljic, nekateri so formulirani kot gel, z novejšimi tehnološkimi postopki pa so na trg poslali tudi pršila, s katerimi popršimo zaprto veko in na tak način vlažimo očesno sluznico.

Kaj so bistvene lastnosti izdelkov za vlaženje oči in kakšne so razlike med njimi?

  • Kapljice za oči – uporabljamo najpogosteje. Običajno zadostuje, da jih 4–5-krat dnevno apliciramo v obe očesi. V enkratnem dajanju damo vedno 1–2 kapljici, več od tega je preveč, saj naše oko ni sposobno sprejeti večje količine tekočine in le-ta steče iz očesa. 
  • Geli za oči – zaradi svoje formulacije (gel je gostejši od raztopine) se dlje časa zadržijo na sluznici očesa in zato jih ni potrebno dajati tako pogosto kot kapljice; običajno zadostuje dajanje 1–2-krat dnevno. Na sluznici očesa naredijo tanek film – ta zapolni poškodovan solzni film, ki je sicer na očesni sluznici, hkrati pa preprečuje povečano izhlapevanje s površine očesa, tj. njegovo sušenje.
  • Pršila za oko – gre za pršila, ki vsebujejo liposome. Kot že omenjeno, se nanesejo na zaprte očesne veke, ki jih popršimo z razdalje 10 cm. Liposomi so majhni, okrogli delčki, v katere lahko s tehnološkimi procesi vgrajujemo različne učinkovine, med njimi tudi vlažilce za očesno sluznico ali komponente solznega filma. Liposomi, ki se ujamejo na rob očesne veke, se nato z mežikanjem prenesejo na očesno sluznico, kjer tudi delujejo, tako da izpopolnijo poškodovan oziroma prekinjen solzni film.

Kaj pa vpliv suhega zraka na dihala?

Sluznica prekriva tudi celotna zgornja dihala – nos, žrelo in sapnik – in vpliv toplega suhega zraka ima lahko neugodne učinke tudi tukaj. Pogosto zaznamo neprijeten pekoč občutek na nosni sluznici, oteženo dihanje in draženje s posledično suhim kašljem. Nezadostno navlažena sluznica je namreč bolj občutljiva na vse zunanje dražljaje in se tako nanje tudi prekomerno odziva.

Prva stvar, ki jo v tem primeru lahko naredimo, da bi si olajšali težave zaradi suhega zraka, je, da v telo vnašamo dovolj tekočine. Primerna rehidracija telesa nam lahko bistveno olajša vse do sedaj omenjene težave zaradi ogrevanega zraka. Pomagamo si lahko tudi s sredstvi za vlaženje sluznic dihal (nosne, ustne, žrelne), ki se uporabljajo lokalno. To so navadno pršila z raztopino iz različnih komponent, ki zagotavljajo ustrezno vlažnost sluznic.

Na voljo so nam tudi različne vrste pastil, ki jih raztopimo v ustih, pri tem pa na površini sluznice nastane zaščitna plast, ki mehansko ščiti sluznico pred zunanjimi dražljaji, ki bi sicer sprožili suh kašelj.

Če povzamemo, je načinov za zagotavljanje ustrezne vlažnosti na sluznicah – tako očesni kot tudi sluznici ust in žrela – več. Za lažjo preglednost so nekateri med njimi zbrani v spodnjih tabelah.

Vlaženje očesne sluznice

Učinkovina 

Delovanje

Hialuronska kislina

Najpogosteje uporabljano tovrstno sredstvo; sicer naravna komponenta očesne sluznice. Skupaj z vodo tvori stabilen gel, ki veže tudi do 1000-krat več vode, kot je njena lastna količina.

Hipromeloza

Kemijsko – hidroksipropilmetilceluloza. Je vodotopni celulozni derivat, ki veže vodo in pri tem tvori zaščitni film na površini očesa.

Komponente naravnih solz

Natrij, klorid, voda, kalcij, magnezij, kalij. Posnemajo učinek naravnih solz in tako vlažijo oko.

CMC (karboksimetilceluloza)

Vodotopen derivat celuloze; tako kot hipromeloza nase veže vodo in tako naredi zaščitni sloj na površini očesa.

Sorbitol

Omogoča navzkrižno premreženje komponent solznega filma, kar ponovno vzpostavi njegovo porušeno strukturo.

Dekspantenol

Veže vodo in deluje pomirjevalno.

Vlaženje sluznice zgornjih dihal

Pripravek

Delovanje

Izotonična raztopina

Je 0,9% raztopina natrijevega klorida v vodi; na sluznici nadomesti izgubljeno vodo, natrij in klor.

Hipertonična raztopina

Vsebuje več natrijevega klorida kot fiziološka raztopina in zato povzroči premik vode iz globljih plasti sluznice na njeno površino, kar le-to navlaži.

Oljne raztopine

Običajno sezamovo olje v obliki kapljic. Naredi zaščitno plast na površini sluznice, kar preprečuje izhlapevanje vode (tj. izsuševanje sluznice).

Dekspanteno

Vlaži sluznico in sodeluje pri njeni obnovi.

Razen s pomočjo lokalnega vlaženja sluznic pa lahko za lajšanje s suhim zrakom povzročenih težav ogromno naredimo sami tudi s tem, da vnesemo v telo dovolj tekočine in da prostorih, v katerih se veliko zadržujemo, omogočamo kroženje zraka (torej poskrbimo za ustrezno prezračevanje) in če se le da, v te prostore namestimo tudi ustrezne vlažilce zraka. Na takšen način si lahko tudi v spremenljivih temperaturnih razmerah v ozračju naredimo naše bivanje in počutje kar se da udobno.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 48, december 2010.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo