Domov » Vsi članki » Članek » Stres je življenje in življenje je stres

Stres je življenje in življenje je stres


Karmen Janša, dr. med., spec. internistka
Karmen Janša, dr. med., spec. internistka

Stres je stalni spremljevalec v življenju, ne moremo se mu izogniti, vendar je ob tem pomembno, da ga prepoznamo, se z njim soočimo in ga obvladujemo.

Živimo v času, ko so cenjene predvsem materialnost, uspešnost, tekmovalnost ... Živimo prehitro in površno. Vedno se nam mudi. Ob tem ne najdemo dovolj časa zase, še manj za druge. Vse bolj se izgubljajo vrednote duhovnega sveta: ljubezen, razumevanje, čas za pogovor, brezpogojno sprejemanje drugega … Kolikokrat se vprašamo, kdo smo, kaj je dobro za naše telo, za našo dušo in naše počutje?

»Medvedi« v zgodovini …

Kako je bilo pred mnogimi leti? Človek se je nenehno, vsak dan, boril za lastno preživetje in za preživetje svoje družine. Boril se je za prostor, za hrano in za vodo. Z nevarnostmi se je srečeval na vsakem koraku. V hipu se je moral pripraviti na boj ali na pobeg, iz oči v oči: »Ali bo medved pojedel mene ali bom jaz njega?« Od hitrosti njegovih odločitev in dejanj je bilo odvisno, ali bo preživel on ali medved. V trenutku se je v njegovem telesu odvil niz procesov, ki so mu pomagali preživeti v najbolj kritičnih trenutkih. Ta niz procesov, ki se odvija predvsem z aktivacijo živčevja in sproščanjem hormonov, v katero se vključuje tudi razum, imenujemo stresna reakcija.

Stres je povezan s šestimi glavnimi vzroki smrti: srčnimi boleznimi, rakom, pljučnimi boleznimi, nezgodami, cirozo jeter in samomorom.

… in medvedi danes

In kako je danes? Določene stvari se niso spremenile, vsaj ne bitka za vsakdanji kruh in za preživetje družine. Prav tako nas na vsakem koraku čakajo številne nepredvidljivosti, ki so sicer nekoliko drugačne kot medved, imajo pa podoben pomen: boj za službo, stanovanje, izobrazbo … Kolikokrat se srečamo z raznimi »medvedi« in se nam dvigne srčni utrip, krvni tlak, pospeši se nam dihanje, postanemo bledi, potni, napnejo se nam mišice? Šli bi v boj, kot pred mnogimi leti, toda danes nismo neposredno življenjsko ogroženi, in naše reakcije na stresne dejavnike bi morale biti zato drugačne. Pa pogosto niso. Naše telo namreč kljub drugačnim nevarnostim, kot so bile v preteklosti, prepogosto odreagira preveč burno, prehitro, nekontrolirano, brez premisleka. Ker danes ob srečanju s sodobnimi »medvedi« nismo življenjsko ogroženi, imamo čas, da o problemu razmislimo in se nato modro odločimo. Sicer se nakopičena energija po sistemu »beg ali boj« v nas prične kopičiti, in ker se kopiči dan za dnem, začne ogrožati naše zdravje.

Stres – naravna reakcija na grožnjo

Naše telo namreč enako odreagira na situacijo, ki je prepoznana kot ogrožajoča, pa naj gre za bitko za življenje ali za situacijo, za katero bi bil pred dejanjem potreben tehten razmislek. Gre za naravno reakcijo posameznika in to reakcijo imenujemo stres.

Stres je lahko pozitiven ali negativen, akuten ali kroničen, realen ali namišljen in še bi lahko naštevala. Nenadno psihično in telesno alarmno reakcijo posameznika na ogrožajoči dogodek imenujemo akutni stres. Ta nam lahko reši življenje v stanju hude nevarnosti, zato je pozitiven.Pozitiven je stres tudi takrat, ko nam pomaga, da se uspešno spopadamo z življenjem, ko postane naše življenje zaradi različnih izzivov bolj pestro, lepše in bolj ustvarjalno.

Na stresne okoliščine ljudje reagiramo različno. Nekateri bolj mirno, drugi manj, pa vendar: obvladovanje stresa - samokontrola, osredotočenost na rešitev in ne na problem, pozitiven pristop k reševanju težavnih situacij ... - vse to so sposobnosti, ki se jih je treba naučiti. V stresni reakciji, ki je ravno pravšnja po jakosti in trajanju, smo samozavestni, odločni, nasmejani, hitreje mislimo in zaznavamo, naše telesne sposobnosti se okrepijo, dejanja so hitrejša in boljša. Vendar pa reakcija ne sme biti ne premočna, ne predolga in ne prepogosta. Umu in telesu se mora med posameznimi dogodki omogočiti okrevanje in počitek. Kadar med posameznimi stresnimi situacijami ni dovolj premora, telo in duša ne moreta okrevati. Takrat govorimo o kroničnem, negativnem stresu. Pojavijo se strah, negotovost, čustvena napetost, pa tudi napadalnost in razdražljivost. Pozitivne aktivnosti, kot so zabava, ljubezen, spolnost, socialni stiki, postopoma izginejo. Posledice se ne kažejo le na osebni ravni, temveč tudi v partnerstvu, družini, na delovnem mestu in v družbi. Stres se obrne v svoje nasprotje, namesto proti sovražniku se obrne proti nam.

Stalen negativen stres vodi v bolezni

Vendar pa se vsak posameznik ne odziva enako na življenjske situacije. Kako se odzove, je odvisno od njegove osebnosti, izkušenj iz preteklosti, njegove trdnosti in energije, okoliščin in medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Ljudje, ki so pozitivni, samozavestni, znajo komunicirati in živijo v urejenem okolju, so manj dovzetni za negativne posledice stresa.

Kronični stres prepoji možgane s hormoni, ki se sicer sproščajo samo kratkotrajno, v življenjsko ogrožujočih situacijah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje, skrči in uniči možganske celice.

Na drugi strani pa ljudi, ki so stalno negativni, nezadovoljni in nesamozavestni, stres vodi v različne bolezni. S stresom povezujemo bolezni srca in ožilja, dihal, kože, prebavil, mišičnega sistema, imunskega sistema, metabolne in duševne motnje. Morda ste že sami opazili, da dobite prehlad, ko ste bolj utrujeni, ko vas tarejo skrbi doma ali na delovnem mestu; da se vam ob nezadovoljstvu doma ali v službi poslabšajo duševne motnje, kožne spremembe ali bolečine v križu, da sta vaš vrat in ramenski obroč bolj napeta, da se pojavijo težave z želodcem ali prebavo in še bi lahko naštevala. O stresu na delovnem mestu in izgorelosti bi lahko napisali nov članek.

Kako se lahko s stresom spoprimemo?

Najprej ga moramo prepoznati, ga analizirati in nato poiskati rešitve za njegovo reševanje. Če ocenimo, da lahko nastalo situacijo aktivno obvladamo in razrešimo, pričnimo z iskanjem in zbiranjem informacij, pridobivanjem dodatnega znanja, izkušenj, posvetovanjem in nato z oblikovanjem ter izvedbo načrta za rešitev. Če pa presodimo, da situacije ne moremo rešiti, se ji skušajmo izogniti in se usmeriti na obvladovanje ter uravnoteženje lastnih čustev, pozornost pa usmerimo na druge, prijetne in pozitivne stvari.

Pomoč za lažje spoprijemanje s stresom

Kaj lahko naredimo sami, da se lažje spoprimemo s stresom ali se mu izognemo?

- Pričnimo s spoznavanjem sebe, predvsem z zavedanjem svojih občutkov in dejanj.
- Naučimo se poslušati in slišati druge, istočasno pa tudi pravilno izraziti svoje občutke.
- V ljudeh poiščimo pozitivne lastnosti.
- Skrbimo za svoje telo in svojo dušo, s pravilno prehrano, redno telesno dejavnostjo, počitkom, spanjem, sproščanjem in z dejavnostmi, ki nas veselijo.
- Poiščimo odgovore na vprašanja, kaj v življenju najbolj cenimo, kaj je za nas najbolj pomembno, kaj je prav in kaj je narobe, za kaj si je vredno prizadevati.

Ugotavljate, da ste pod stresom?

Če ste v sebi prepoznali znake, ki bi lahko bili posledica stresa, pričnite s proučevanjem, kaj se vam dogaja. Odkrijte tudi, kje se vam dogaja, na primer doma ali v službi. Napravite načrt, da stres odpravite ali se mu vsaj izognete. Ne zapirajte se med štiri stene, pojdite med ljudi, poiščite podporo v družini in med prijatelji. Svojih skrbi ne utapljajte v alkoholu, raje jih sprostite v naravi. V partnerju, sodelavcu, znancu poiščite pozitivne stvari in gradite na njih. Ljudem, ki jih srečujete, namenite prijazne besede, take, ki bi jih radi slišali tudi sami. Verjemite, da imajo čudežno moč. Če vam ne gre in se izgubite, pravočasno poiščite pomoč strokovnjaka.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 71, marec 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo