Domov » Vsi članki » Članek » So maščobe priporočljive?!

So maščobe priporočljive?!


Polonca Fiala, mag. farm.
Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne

Marsikdo bo ob tem vprašanju zmajal z glavo, spet drugi bodo nagubali čelo in pobrskali po sivih celicah, nekateri pa bodo odločno dejali: »Zlata sredina brez pretiravanj je bila zmeraj najboljša pot.« No, tudi o tej zadnji trditvi bi se dalo razmišljati in se nagibati k za ali proti, a o tem kdaj drugič. Danes bomo besede namenili maščobam, natančneje povedano maščobnim kislinam, in tako skušali odgovoriti na v naslovu zastavljeno vprašanje.

Čeprav nas bonton uči drugače, bi bilo na vprašanje »So maščobe priporočljive?« dovoljeno in celo najbolje odgovoriti kar z vprašanjem: »Katere maščobe so priporočljive?« Kajti znano je, da maščobe delimo na »dobre« in »slabe«.

Maščobe - vir energije za presnovne procese

Maščobe (lipidi) so energijsko bogate snovi, ki predstavljajo poglaviten vir energije za presnovne procese v telesu. Maščobne celice telo izolirajo pred mrazom in ga varujejo pred poškodbami, prav tako pa so maščobe nepogrešljiva sestavina celičnih membran, mielinskih ovojnic živcev in žolča. Torej brez maščob ne gre, saj so del zdrave in uravnotežene prehrane. Pomembno pa je, da jih uživamo v normalnih in dovoljenih količinah ter ob tem pazimo, da uživamo predvsem polinenasičene maščobne kisline – omega-3 maščobne kisline ali tako imenovane »dobre« maščobe.

Omega-3 maščobne kisline

Obstajata dve vrsti maščobnih kislin: NASIČENE IN NENASIČENE. Koristne so nenasičene maščobne kisline. Mednje prištevamo omega-3 maščobne kisline, ki so esencialne, kar pomeni, da Koristne maščobne kisline najdemo zlasti v mastnih ribah hladnih voda, kot so lososi, skuše in slaniki, pa tudi v školjkah in planktonskih rakcih. ne morejo nastajati v našem telesu, so pa za normalno delovanje telesa nujno potrebne. Njihov glavni vir je torej prehrana, ki pa ponavadi vsebuje občutno premalo omega-3 maščobnih kislin in preveč omega-6 maščobnih kislin.

Omega-3 maščobne kisline, med katerimi sta biološko najpomembnejši in za ohranjanje zdravja bistveni eikozapentaenojska kislina (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK), so pomembne v vseh življenjskih obdobjih, ne zgolj v odraslosti. Že v nosečnosti in med dojenjem sta DHK in EPK pomembni za razvoj in rast otroka (možgani, oči) ter materino zdravje (zmanjšuje se tveganje za poporodno depresijo, povišan krvni tlak ...). Prav tako pa  DHK in EPK vplivata na učenje in spomin, zato sta nepogrešljivi pri šoloobveznih otrocih.

Kako omega-3 maščobne kisline vplivajo na zdravje?

DHK je nujna za pravilen razvoj in delovanje možganov, oči in avtoimunskega sistema. EPK zmanjšuje nastajanje prostaglandinov in pomembno sodeluje v preventivi nastajanja krvnih strdkov, vpliva na širjenje žil, zmanjšuje nastajanje vnetnih snovi, ki so odgovorne za kronične vnetne procese v telesu. Prav tako je EPK potrebna za optimalno zgradbo celičnih membran, preko katerih poteka medcelična komunikacija.

Tako se ob rednem in optimalnem uživanju omega-3 maščobnih kislin srčne kapi zmanjšajo za polovico, krvni tlak se zniža, prav tako holesterol, izboljšajo se bolezni, kjer je prisotno kronično vnetje (revma, psoriaza, kolitis, Chronova bolezen …). Prav tako omega-3 maščobne kisline poskrbijo, da postanejo tkiva prožnejša, sklepi gibljivi, koža in krvne žile pa elastične.

Vir omega-3 maščobnih kislin

Presenetljivo je bilo odkritje, da Eskimi, ki dnevno zaužijejo približno pol kilograma mastnih rib in kitovega mesa, ne obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi in da je srčni infarkt pri njih izjemno redek.

Že v nosečnosti in med dojenjem sta eikozapentaenojska kislina (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK) pomembni za razvoj in rast otroka (možgani, oči) ter materino zdravje (zmanjšuje se tveganje za poporodno depresijo, povišan krvni tlak ...).

Ko so podrobneje analizirali njihove prehranske navade, so ugotovili, da imajo ključen pomen polinenasičene maščobne kisline – znane kot omega-3 maščobne kisline. Te pa najdemo zlasti v mastnih ribah hladnih voda, kot so lososi, skuše in slaniki, pa tudi v školjkah in planktonskih rakcih.

Po tem odkritju se je uživanju rib v prehrani tudi pri nas dalo večji pomen. Priporočljivo je uživanje rib vsaj enkrat do dvakrat tedensko ali še bolje vsak dan 100 gramov rib. A tem potrebam velikokrat ne zadostimo. V teh primerih je priporočljivo uživanje dodatkov omega-3 maščobnih kislin v obliki prehranskih dopolnil, ki se dobijo v lekarni brez recepta. Med njimi so razlike v vsebnosti, stabilnosti, čistosti in učinkovitosti omega 3 maščobnih kislin. Zadnje raziskave kažejo, da je najboljši vir omega 3 maščobnih kislin krilovo olje, ki poleg DHK in EPK vsebuje tudi fosfolipide, astaksantin in vitamin E. Fosfolipidi omogočajo boljši prehod omega 3 iz črevesja v kri, naravni vitamin E pa ohranja stabilnost omeg. Astaksantin še dodatno podpira protivnetno delovanje omeg 3 v krilovem olju.

Pripravkov je veliko, zato pomoč pri izbiri prepustimo farmacevtu v lekarni, ki bo glede na starost in morebitne zdravstvene težave izbral ustrezen pripravek z ustreznim razmerjem med DHK in EPK.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 71, marec 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo