Domov » Vsi članki » Članek » Sladkorna bolezen – epidemija tretjega tisočletja

Sladkorna bolezen – epidemija tretjega tisočletja


Sergeja Širca

Sladkorna bolezen postaja vedno večji zdravstveni, družbeni in ekonomski problem – postaja ena najresnejših težav našega časa in dejansko lahko govorimo o epidemiji tretjega tisočletja. To sporočilo so izpostavili gostje okrogle mize z naslovom Prevzemite nadzor nad sladkorno boleznijo, ki je 2. marca potekala v Ljubljani.

Sladkorna bolezen - zdravstveni, družbeni in ekonomski problemV Sloveniji s sladkorno boleznijo živi 125.000 ljudi, kar predstavlja skoraj 7 odstotkov odrasle populacije. V celotni Evropski uniji je že več kot 30 milijonov sladkornih bolnikov oziroma več kot 8 odstotkov odraslega prebivalstva. Največ, kar 90 odstotkov bolnikov, ima sladkorno bolezen tipa 2. Zaskrbljujoče je predvsem povečevanje pogostnosti sladkorne bolezni tipa 2, saj je v Sloveniji vsako leto 4.000 ljudi več, ki potrebujejo zdravila za zniževanje ravni krvnega sladkorja.

»Pri sladkorni bolezni tipa 2 gre za več presnovnih motenj hkrati, ki delujejo v smeri kroničnih zapletov – gre za okvare malih žil oči in ledvic, živcev in aterosklerotično srčno-žilno bolezen, zato moramo z ustreznimi ukrepi zdravljenja zagotoviti čim boljši nadzor ne samo nad krvnim sladkorjem, temveč tudi nad krvnim tlakom in maščobami v krvi ter telesno maso,« je na okrogli mizi opozoril doc. dr. Marko Medvešček s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, ukc Ljubljana. »V okviru celostne obravnave zato težimo k ciljni vrednosti zdravljenja vsakega od omenjenih dejavnikov. Klinične raziskave potrjujejo, da s takim pristopom močno zmanjšamo tveganje za kronične zaplete sladkorne bolezni tipa 2 in tudi zmanjšamo tveganje za prezgodnjo smrt,« še dodaja dr. Medvešček.

»Sladkorna bolezen postaja svetovni problem številka 1, zato moramo z ustreznimi ukrepi zdravljenja zagotoviti čim boljši nadzor ne samo nad krvnim sladkorjem, temveč tudi nad krvnim tlakom in maščobami v krvi ter telesno maso,« so na okrogli mizi o diabetesu opozorili Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, Irena Sedej, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, klinična dietetičarka, doc. dr. Marko Medvešček, diabetolog, Klara Peternelj, diplomirana medicinska sestra in Franc Rant, sladkorni bolnik, pod vodstvom moderatorke iz podjetja Entrapharm Mojce Esih Lah

Novo zdravilo: nižji krvni sladkor in manj neželenih učinkov


Redno gibanje izboljša presnovo, ugodno vpliva na krvni sladkor, krvni tlak in krvne maščobe ter pomaga vzdrževati primerno telesno maso.

V zadnjem času so bile za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 razvite povsem nove učinkovine, ki delujejo na inkretinski sistem. Zdravila, ki delujejo na inkretinski sistem, med njimi še zlasti agonisti GLP-1 (analogi oziroma posnemovalci naravnega človeškega hormona GLP-1, ki se proizvaja v črevesju), nudijo to, česar druga zdravila ne omogočajo: ustrezno znižajo krvni sladkor in pri tem povzročajo manj neželenih stranskih učinkov, ki so sicer pogost neprijeten spremljevalec zdravljenja. Klinična preskušanja zdravila iz skupine GLP-1, ki ga je razvil Novo Nordisk, so brez izjeme pokazala, da to zdravilo učinkovito in bolj kot katero drugo primerjalno zdravilo znižuje krvni sladkor. Hkrati vpliva tudi na zmanjšanje telesne mase in znižanje krvnega tlaka ter izboljšuje delovanje celic beta, spremlja pa ga zelo majhno tveganje za nastanek hipoglikemij.

Pomen zdravega načina življenja

Redno gibanje izboljša presnovo, ugodno vpliva na krvni sladkor, krvni tlak in krvne maščobe ter pomaga vzdrževati primerno telesno maso. Irena Sedej, univ. dipl. inž. živ. tehn. in klinična dietetičarka, je poudarila: »Prehrana je pomemben dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Prehranski vzrok za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 so tudi sodobne prehranjevalne navade z veliko energijsko goste hrane iz prečiščenih žit, obogatene s sladkorji, nasičenimi maščobami in soljo. Tudi nadomeščanje vode in nehranilnih tekočin s sokovi ali tekočimi obroki ima na dolgi rok svojo ceno. Uravnotežena prehrana in gibanje pa hodita z roko v roki tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni.«

Za nekatere diabetike je najbolj neprijeten del zdravljenja pogosto jemanje vzorcev krvi za določanje ravni krvnega sladkorja. Vendar izkušene medicinske sestre z veščo roko to opravijo skoraj neboleče, o čemer so se udeleženci okrogle mize lahko prepričali tudi sami. Sestra Klara Peternelj je razložila, da je reden nadzor krvnega sladkorja ključen za ustrezno zdravljenje diabetesa. 

Aktivna vloga bolnika

Pri zdravljenju sladkorne bolezni sta vloga bolnika in njegovo aktivno sodelovanje zelo pomembna. Zdravstvena ekipa mora bolniku pravočasno posredovati jasne in natančne informacije o sladkorni bolezni, spremljajočih bolezenskih stanjih in mu hkrati nuditi psihično podporo. Bolnik pa mora biti usposobljen ter pripravljen sprejemati diagnostične in terapevtske odločitve v vsakdanjem življenju. Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar je povedal, da imajo pri izobraževanju bolnikov o samooskrbi sladkorne bolezni velik pomen tudi društva bolnikov. Organizirajo različna izobraževalna srečanja in predavanja, hkrati pa bolniki, ki so izkušeni v samooskrbi sladkorne bolezni, lahko s svojim znanjem in zgledom pomagajo tistim, ki so se z boleznijo srečali prvič.

Pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2 se ne gre zanašati na srečo. Pri zdravljenju sta vloga bolnika in njegovo aktivno sodelovanje zelo pomembna.

Nepogrešljiv del zdravstvene ekipe pri obvladovanju sladkorne bolezni so tudi medicinske sestre. Z bolniki se srečajo ob ugotovitvi bolezni – to je trenutek, ko bolnike preplavijo negativna čustva (strah, zaskrbljenost, žalost), in sestre so takrat močna psihološka opora. Bolnikom pomagajo, da bolezen lažje sprejmejo in se jo naučijo obvladovati. Medicinske sestre bolnikom pomagajo tudi pri spreminjanju življenjskega sloga in izobraževanju o bolezni, hkrati pa jih naučijo potrebnih veščin in uporabe zdravil ter ostalih pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni. »Sestra je bolnikova svetovalka in učiteljica. Uči ga, kako se znajti v novi neznani situaciji, ga pripravi na nove načine zdravljenja, in ga nauči določenih veščin. Je oseba, ki bolnika informira, motivira in pripore k temu, da se aktivno vključi v zdravljenje, da uspešno vodi in obvladuje bolezen,« je poudarila Klara Peternelj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Sežana.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 52, april 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo