Domov » Vsi članki » Članek » Ščitnica - mali metuljček na vratu, ki skrbi za našo presnovo

Ščitnica - mali metuljček na vratu, ki skrbi za našo presnovo


Dušan Matičič

Čeprav je prva asociacija, na katero pomislimo ob izrazu ščitnica, zaščitniška funkcija tega malega organa, ki ga najdemo na sprednjem spodnjem delu vratu, pa ta mala žleza, pogosto oblikovana kot metulj, nima neposredne povezave s ščitenjem. Vendar pa ima izjemno pomembno funkcijo v telesu.

Ščitnica je ena najpomembnejših endokrinih žlez (endokrine žleze so žleze z notranjim izločanjem) v človeškem telesu. Vpliva na praktično vse organe v telesu. Prav zato je normalno delovanje ščitnice izjemno pomembno, vendar pa je težave s tem malim metuljčkom na našem vratu pogosto težko prepoznati, saj so simptomi nespecifični in so pogosto podobni težavam pri drugih boleznih ali na primer pri utrujenosti.

Kaj dela ščitnica?

Ščitnica skrbi za našo presnovoVse endokrine žleze (poznamo še spolne žleze, hipofizo, češariko, obščitnice in nadledvično žlezo) v telesu so izjemno pomembne, saj regulirajo telesne funkcije, kot so telesna rast in razvoj, odziv na okolje (boj ali beg), razmnoževanje in metabolizem. Endokrine žleze se razvijejo zgodaj v embrionalnem življenju in zelo hitro začnejo delovati. Ščitnica pri embriju deluje že v 12. tednu nosečnosti, v 18. tednu pa že tvori dva hormona: tiroksin T4 s štirimi atomi joda ter trijodtironin T3 s tremi atomi joda. Ščitnica je med endokrinimi žlezami zadolžena za nadzor hitrosti telesnega metabolizma (presnove), hitrosti bitja srca in dihanja, vpliva pa tudi na rast in razvoj živčnega sistema ter na številne druge procese v telesu.

Napake odkrivamo pri novorojenčkih

Prav zato je zgodnje prepoznavanje napak v delovanju ščitnice ključnega pomena za nemoten razvoj otroka. Kot je dejala izr. prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., iz Ambulante za bolezni ščitnice na Kliniki za nuklearno medicino v UKC Ljubljana, vsem novorojenčkom izmerijo koncentracijo TSH, hormona, ki ga izloča endokrina žleza hipofiza v glavi: »Koncentracija TSH nam pove, ali ščitnica deluje normalno. Deluje podobno kot termostat pri centralni kurjavi; če se raven ščitničnih hormonov zmanjša, se izločanje TSH poveča, če pa ščitnica dela preveč, se izločanje TSH zmanjša. Tako sistem deluje v obliki negativne povratne zanke in tako skrbi za normalno delovanje ščitnice

Ste pogosto utrujeni, zaspani, vas pogosto mučijo glavoboli ali ste pridobili telesno težo brez pravega razloga? Morda se razlog za vaše težave skriva v ščitnici.

S tem preprostim, a izjemno pomembnim testom odkrijemo novorojenčke, ki so se rodili brez ščitnice ali pa ta nepravilno deluje. Po besedah dr. Simone Gaberšček je tak približno en primer na 4000 rojstev. »Če te otroke odkrijemo dovolj zgodaj, začnejo takoj prejemati zdravilo, ki vsebuje T4 in se normalno razvijajo. Če pa takega otroka ne bi odkrili, bi prišlo pri njem do hudih motenj v razvoju, tudi duševnem. Brez tega testiranja bi takšne motnje v razvoju morda ugotovili šele po nekaj tednih življenja, takšna zamuda pri odkrivanju tega stanja pa je že kritična za razvoj otroka

Motnje v delovanju ščitnice

Do napak v delovanju ščitnice pa pogosteje pride kasneje v življenju, poudari dr. Simona Gaberšček: »Ščitnica lahko deluje preveč (hipertiroza) ali premalo (hipotiroza). Bolj pogosta je slednja, najpogostejši vzrok zanjo pa je avtoimunska bolezen ščitnice, imenovana Hashimotov tiroiditis.« Ščitnica zaradi te bolezni začne počasi propadati. To se sicer lahko dogaja zelo počasi in v nekaterih primerih v celem življenju zdravljenje ni potrebno. A običajno ni tako, zato ob prepoznani hipotirozi začnemo z zdravljenjem. »Zdravljenje je pravzaprav enostavno, saj poteka tako, da v telesu nadomeščamo manjkajoči hormon T4 v obliki preparata, ki vsebuje sintetski T4 in je neškodljiv ter brez resnih stranskih učinkov,« razloži sogovornica, ki doda, da telo ne razlikuje med T4, ki je bil proizveden v ščitnici, in tistim, ki smo ga dodatno vnesli v telo v obliki zdravila.

Med motnjami v delovanju ščitnice je bolj pogosta hipotiroza, to je premajhno delovanje ščitnice. Najpogostejši vzrok zanjo je avtoimunska bolezen ščitnice, imenovana Hashimotov tiroiditis.

Preveliko delovanje ščitnice pa najpogosteje povzroča bazedovka, avtoimunska bolezen, pri kateri protitelesa v krvi stimulirajo ščitnico in jo spodbujajo k pospešenemu delovanju. Drugi najpogostejši vzrok za pospešeno delovanje ščitnice pa je ščitnična avtonomija. »V ščitnici namreč lahko nastanejo določena območja, ki delujejo neodvisno od hipofize. Zato lahko ščitnica kljub nizki ravni TSH dela preveč, avtonomno,« je razložila dr. Simona Gaberšček. Lahko bi rekli, da ščitnica v tem primeru ne spoštuje ukazov hipofize. Do tega pojava pride zaradi mutacije receptorja za TSH na ščitnični celici. »To bolezen najpogosteje in najbolj učinkovito zdravimo z radioaktivnim jodom, ki prodre v avtonomna območja ščitnice in jih umiri.«

Alternativne terapije niso najboljše

Kot je dejala dr. Simona Gaberšček, se v zadnjem času v laični javnosti pojavlja povečano zanimanje za zdravljenje hipotiroze s kombiniranim preparatom. Pri nas ga ga sicer tirologi (zdravniki, ki se ukvarjajo z boleznimi ščitnice) občasno, a zelo redko predpišejo posameznim pacientom. Včasih pa si pacienti kar sami priskrbijo to zdravilo. »Gre za zdravilo, ki je kombinacija hormona T4 in T3, vendar pa je ta terapija še premalo raziskana in njeni dolgoročni učinki niso dovolj poznani, « poudarja.

Težave s ščitnico so bolj pogoste pri ženskah, saj se pojavljajo približno petkrat pogosteje kot pri moških.

Težava tega zdravila je namreč v razmerju med T4 in T3, ki je v kombiniranem preparatu 5 proti 1, v telesu pa je to razmerje 14 proti 1, tako da to zdravilo nima fiziološkega razmerja med T4 in T3. Druga težava pa je razpolovna doba hormonov. Pri T4 je ta en teden, kar pomeni, da je koncentracija T4 v telesu po zaužitju zdravila precej konstantna. Koncentracija T3 pa se razpolovi v manj kot enem dnevu, kar pomeni, da raven v krvi po zaužitju zdravila hitro naraste, nato pa hitro tudi pade. Ker ima T3 (v nasprotju s T4) neposreden učinek na celice, to lahko privede do neželenih učinkov, dr. Simona Gabrešček predvsem opozori na morebiten nevaren učinek na srce, saj bi lahko povečal verjetnost za motnje ritma, še posebej ob dolgoletnih nihanjih T3. Velika nihanja v koncentraciji T3 gotovo niso dobra za naš organizem.

»Ustreznih raziskav na tem področju ni, zato mislimo, da takšna terapija ni brez tveganja in takšnega načina samozdravljenja ne podpiramo. Če pa se tirologi že odločimo za takšno zdravljenje, te paciente redno spremljamo, kombinacijo T4 in T3 pa dodajamo v terapijo le v majhnih količinah, kot dodatek osnovni terapiji s T4, s tem ohranjamo fiziološko razmerje med T4 in T3,« še doda sogovornica.

Večina razvitih držav, tudi Slovenija, rešuje problematiko ustreznega vnosa joda z jodiranjem kuhinjske soli.

V zadnjem času pa se pojavlja še samozdravljenje s preparatom, ki vsebuje ekstrakt prašičjih ščitnic. Tega preparata stroka vsekakor ne podpira, saj gre za živalski produkt, kjer točne vsebnosti različnih snovi ne poznamo, razmerje med T4 in T3 pa je 4,2 proti 1, torej spet nefiziološko.

Kot dodaja sogovornica, je vsekakor je smiselno izvajati zdravljenje s sintetskim T4, ki je izdelano pod kontroliranimi pogoji in je količina T4 točno nadzirana, poleg tega pa stranskih učinkov ni. Zaenkrat torej velja, da je zdravljenje s sintetskim T4 zlati standard zdravljenja hipotiroze, takšno je tudi mnenje vseh svetovnih združenj. Še zlasti pa je pomembno zdravljenje hipotiroze s prepartom T4 med nosečnostjo, saj plodova ščitnica prve tri mesece ne deluje. Zato je pomembno, da ima nosečnica urejeno ščitnično bolezen.

Ko spremembe na ščitnici lahko zatipamo

Dr. Simona Gaberšček pa je izpostavila še eno bolezen ščitnice, to je pojav vozličev oziroma nodusov na ščitnici, ki so zelo razširjeni, po predvidevanjih se pojavljajo kar pri 40 do 50 odstotkih populacije. »Na srečo so nodusi v ščitnici rakavi le v malo primerih, v 5 do 10 ostotkih, ozdravljivost pa je zelo visoka, « je razložila sogovornica, ki je za konec dodala še, da je prepoznavanje vozličev zaradi dobre dostopnosti z ultrazvokom zelo učinkovito, motnje v delovanju ščitnice pa uspešno prepoznavamo s krvnimi raziskavami.

Kako občutimo bolezen ščitnice?

Blago premajhno delovanje ščitnice težko opazimo, nanjo pa pomislimo, če imajo takšno bolezen naši sorodniki, saj je Hashimotov tiroditis genetsko pogojen, poleg tega pa je bolj pogost tudi pri bolnikih z drugimi avtoimunskimi boleznimi in pa ljudeh z vitiligom (o vitiligu smo pisali v aprilski reviji Naša lekarna). Na pomanjkljivo delovanje ščitnice lahko pomislimo tudi ob povišani ravni holesterola.

Ščitnica tehta zgolj okoli 20 gramov, nadzira pa skoraj vse procese v telesu, od porabe kalorij do mišljenja.

Če pa je premajhno delovanje ščitnice bolj izrazito, potem se pojavijo težave, kot so utrujenost, zaspanost, glavoboli, pridobivanje telesne teže.

Ob hipotirozi se presnova v telesu upočasni, zato srce utripa počasneje, prebava je počasna, paciente zebe, koža je hladna in suha, pojavijo se težave z lasmi in nohti, pokažejo pa se tudi spremembe v možganih, ki vodijo v motnje koncentracije in slabšanje spomina.

Če pa ščitnica dela preveč (hipertiroza), se vse vrti hitreje: srce razbija, prebava se pospeši, koža je vlažna in topla, lasje so tanki in izpadajo difuzno. Predvsem pa so pomembni učinki na srce, saj preveliko delovanje ščitnice lahko pospeši ritem srca, predvsem pri starejših se lahko pojavi nereden, pri mlajših pa le prehiter utrip. Pokažejo pa se tudi spremembe v vedenju. Preveliko delovanje ščitnice lahko povzroči razdražljivost in nervoznost, če pa ščitnica deluje premalo, pa so ljudje bolj umirjeni, flegmatični.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo