Širše gledano vključuje pravica pacienta do svobodnega odločanja tudi: 

• pravico do obveščenosti in sodelovanja, 
• pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, 
• pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje in
• pravico do preprečevanja ter lajšanja trpljenja.

Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje

Vsak polnoleten pacient ima pravico svojo voljo v zvezi z zdravstveno oskrbo izraziti vnaprej. Pacient lahko vnaprej vpliva na odločanje o svojem zdravljenju in uveljavljanju drugih pravic za primere, ko ne bi bil več sposoben dati veljavne privolitve. Ta pravica, t. i. »pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje«, je našla svoje mesto tudi v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP).

Pacient lahko vnaprej izrazi svojo voljo v zvezi s tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se kdaj znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben neposredno zavrniti zdravstvene oskrbe in bi hkrati:

• trpel za hudo boleznijo, ki bi v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustrezni zdravstveni oskrbi in bi oskrba samo podaljševala preživetje, ali
• bi mu oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bi bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bi dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel sam zase.

Kako vnaprej izraziti svojo voljo?

Vnaprej izražena volja pacienta velja pet let in jo pacient lahko ne glede na sposobnost odločanja o sebi kadarkoli s pisno izjavo prekliče. Ko se pacient odloči za uveljavitev v zakonu zapisane pravice, se mora posvetovati s svojim izbranim osebnim zdravnikom. Le-ta mora pacienta natančno poučiti o pomenu in posledicah njegove odločitve. Ob dogovorjenem terminu nato podpišejo obrazec pacient, zastopnik pacientovih pravic in izbrani osebni zdravnik. Obrazec o vnaprej izraženi volji ostane arhiviran v več izvodih pri pacientu, zastopniku pacientovih pravic in zdravstveni ustanovi izbranega osebnega zdravnika pacienta.

Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju

Vsakemu pacientu je dana pravica do privolitve ali zavrnitve določenega medicinskega posega in tudi do preklica te privolitve ali zavrnitve. Temelj moderne zdravstvene oskrbe je pacientova volja. Pojasnilna dolžnost mora biti razumljiva in podana na tak način, da bo pacient razumel, kaj lahko pričakuje od posega oziroma nadaljnjega zdravljenja. V primerih, ko (če) zdravnik ne opravi pojasnilne dolžnosti ali jo opravi pomanjkljivo, lahko pride do njegove odškodninske ali celo kazenske odgovornosti. Kadar pa bi pacientov vpogled v njegovo medicinsko dokumentacijo škodljivo vplival na njegovo zdravstveno stanje, lahko zdravnik pojasnilno dolžnost opusti.

Vsak pacient lahko v zvezi s to pravico s pisnim pooblastilom določi svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki lahko v primeru in za čas pacientove nesposobnosti odločanja o sebi odloča o pooblastiteljevi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Med zdravstvene pooblaščence prištevamo zakonca, partnerja, starše ali katerokoli drugo osebo, ki ji pacient oziroma pooblastitelj zaupa. Pooblastilo pacienta mora biti podpisano s strani pacienta ter overjeno pri izbranem notarju ali na upravni enoti.

Odločanje o lastnem telesu, zdravju in življenju je temeljna osebnostna pravica posameznika. Pacient mora biti zato o vsaki zdravstveni oskrbi poučen in vanjo prostovoljno privoliti.

Dejstvo, da je to pravico na Štajerskem od leta 2009 pa do danes izkoristil le en pacient, lahko pomeni samo dvoje: 

• da pacienti še vedno premalo poznajo svoje pravice in dolžnosti v sistemu zdravstvenega varstva;
• da med pacienti še vedno prevladuje neko »strahospoštovanje « v odnosu do zdravnika oziroma zdravstvenega osebja.

V vsakem primeru je naša naloga razširiti to vedenje in tudi s pomočjo medijev vzpostaviti most zaupanja med pacientom in zdravnikom, ki se (žal) v mnogih primerih zdi nepremostljiv, pa to ni.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 56, oktober 2011.