Domov » Vsi članki » Članek » Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka

Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka


Maja Tršinar, mag. farm. in Monika Sonc, mag. farm., spec.

Poznavanje pravilnega ravnanja z zdravili je pomembno ne le za zdravstveno osebje, ampak tudi za bolnike, ki ta zdravila prejemajo, pa tudi za njihove svojce. To velja za vsa zdravila in ne le za zdravila za zdravljenje raka. Vendar pa so pri zdravilih za zdravljenje raka potrebni še dodatni ukrepi pri ravnanju z njimi, saj spadajo med tako imenovana »nevarna« zdravila.

Kaj so »nevarna« zdravila

Zdravila, ki so dobila oznako »nevarna«, so tista, za katere je znano ali nakazano, da pri izpostavljenosti ljudi, ki delajo z njimi, povzročajo neželene škodljive učinke, na primer: kožni izpuščaji (akutni učinek), neplodnost, poškodbe ploda, splav ter rak (kronični učinki). Med »nevarna« zdravila za zdravljenje raka spadajo citostatiki oz. kemoterapevtiki, hormonski preparati in biološka zdravila.

Kdo in kako je lahko izpostavljen tem zdravilom

Zdravstveni delavci pa tudi bolnik, sorodniki in negovalci bolnika so  »nevarnim zdravilom« lahko izpostavljeni prek kože (dotikanje zdravila), zraka (vdihavanje praha, aerosolov), delovnih površin, oblek, medicinske opreme in bolnikovih izločkov (urin, blato, bruhanje). Tveganje za zdravje je odvisno od tega, koliko je oseba izpostavljena pri ravnanju s temi nevarnimi zdravili, kar je med drugim odvisno tudi od same oblike zdravil, in kako toksična so ta zdravila.

V kakšni obliki so zdravila za zdravljenje raka in kdo dela z njimi

Citostatike in biološka zdravila dajemo bolniku večinoma v obliki infuzije. V tem primeru zdravstveno osebje iz citostatikov oz. bioloških zdravil, ki v obliki praškov ali tekočine, pripravi infuzijo, ki se nato daje bolniku v žilo. Pri tem je zelo pomembna pravilna zaščita osebja, saj je njihova izpostavljenost zelo velika. Citostatiki pa tudi nekatera biološka zdravila in hormonski preparati so tudi v obliki tablet in kapsul, ki jih bolnik večinoma jemlje doma, in v obliki krem ali mazil, kar prav tako pomeni neko tveganje za bolnika in okolico.

Kako se nehoteni izpostavljenosti »nevarnim« zdravilom izognemo

Izpostavljenost in posledično tveganje lahko zelo zmanjšamo s pravilnimi postopki in zaščitno opremo pri pripravi, aplikaciji in odstranjevanju teh zdravil ter pri ravnanju z  bolnikovimi izločki.

Kakšni so postopki in zaščitna oprema

Zaščitna oprema se glede na obliko teh zdravil in glede na to, kdo dela z njimi, ne razlikuje bistveno, postopki ravnanja pa so strožji za zdravstveno osebje.

Pri kakršnem koli ravnanju z “nevarnimi” zdravili in bolnikovimi izločki je treba uporabljati rokavice, pri škropljenju pa tudi zaščitno haljo. Priporočena je uporaba dvojnih rokavic, ki jih je treba zaradi vidnih napak in poškodb pred vsako uporabo pregledati. Rokavice morajo biti nepudrane (kajti puder lahko absorbira kontaminacijo) in testirane na prepustnost nevarnih zdravil (debelejše so po navadi manj prepustne). Navadno se uporablja rokavice iz lateksa, nitrila, poliuretana ali neoprena. Pred vsako uporabo in po odstranitvi rokavic si je treba roke temeljito umiti z vodo in milom.

Zaščitna halja oz. plašč je za enkratno uporabo, brez tkanin ali iz materiala z majhno prepustnostjo (polipropilen, oblečen s polietilenom). Halje morajo biti spredaj zaprte, imeti morajo dolge rokave in dobro tesniti zapestja. Po vsaki uporabi oz. kontaminaciji se halja zamenja oz. odstrani.

Za zaščito oči in obraza, ko je možnost škropljenja ali aerosolizacije, je treba nositi plastični ščitnik za obraz. Sama očala niso zadostna zaščita.

So pri jemanju tablet ali kapsul poleg rokavic še kakšni posebni ukrepi?

Za posamezno zdravilo je vedno priloženo navodilo za uporabo, v katerem najdemo vse informacije, kako zdravilo jemati –ali po jedi, pred jedjo, s koliko tekočine in s katero itd.
Pri peroralnem jemanju se moramo zavedati, da pomeni prah od tablet ali poškodovanih kapsul tveganje, zato moramo pri kakršnem koli ravnanju s tabletami in kapsulami uporabljati rokavice. Prav tako tablet ne smemo prelamljati ali zmleti in mešati s hrano ali tekočino, kapsul pa ne odpirati. Kakršno koli takšno ravnanje s tabletami ali kapsulami prepustimo farmacevtu.

Je tudi pri nanašanju mazil in krem prav tako treba uporabljati rokavice?

Pri topikalni aplikaciji »nevarnih« zdravil je tudi nujna uporaba rokavic.

Kako shranjujemo nevarna zdravila in kam odlagamo kontaminirane odpadke od zdravil
V bolnišnici in doma je pomembno tudi pravilno shranjevanje in označevanje »nevarnih« zdravil. »Nevarna« zdravila shranjujemo v označenih vsebnikih pri primerni temperaturi in vlagi po navodilih proizvajalca (izogibamo se ekstremnim razmeram). Doma morajo biti ta zdravila shranjena zunaj dosega otrok in hišnih ljubljenčkov ter na kraju, ki zagotavlja varnost pred razbitjem ali vbodi. Pred vsako uporabo pregledamo vsebnik za poškodbe in kontaminacijo.

Kontaminirane odpadke od zdravil, denimo rokavice, zaščitne halje, posteljnina, škatlice ali blistri tablet oz. vsi predmeti, ki so prišli v stik s citostatikom, odvržemo v za to namenjene in posebej označene vsebnike. Mehke kontaminirane odpadke odlagamo v plastične vreče, ki ne prepuščajo in tesnijo, ali pa v trde vsebnike. Za ostre in krhke predmete se uporabljajo vsebniki, ki so varni pred vbodi. Doma odlagamo kontaminirane odpadke po enakem postopku, vendar pa jih moramo imeti zunaj dosega otrok in hišnih ljubljenčkov. Ko vsebnik napolnimo, ga zapremo in odnesemo v bolnišnico, tam pa te odpadke pravilno odstranijo.

Zakaj je pomembno, da uporabljamo previdnostne ukrepe pri ravnanju z bolnikovimi izločki in posteljnino

Prav tako so potrebni previdnostni ukrepi pri ravnanju z bolnikovimi izločki, saj se različne količine »nevarnih« zdravil in njihovih metabolitov izločijo v urinu, blatu in drugih izločkih. 48 ur po prejetju kemoterapije je standardni časovni okvir, znotraj katerega je treba upoštevati previdnostne ukrepe pri ravnanju z izločki, saj se večina zdravil izloči v tem času. Nekatera zdravila imajo izločanje v urin in blato lahko seveda podaljšano tudi do sedem dni, tako da je takrat časovni okvir za previdnostne ukrepe treba prilagoditi.

Kaj je poleg standardnih previdnostih ukrepov (rokavice, zaščitna halja in ščitnika za oči in obraz v primeru škropljenja) še zaželeno vedeti, ko ravnamo z bolnikovimi izločki in posteljnino

Moške bolnike spodbujamo, da se raje usedejo na straniščno školjko, kot da stojijo, ker to zmanjša verjetnost aeorosolizacije in kapljičnega prenosa. Bolje je, da bolnik uporablja straniščno školjko kot posodo za urin in blato, da se izločki hitreje in takoj odstranijo. Če je možno, je bolje uporabljati odstranljive stoma vrečke za enkratno uporabo. Pomembno je tudi zaščititi kožo inkontinentnega bolnika pred lastnimi izločki, saj lahko metaboliti zdravila v urinu oz. blatu poškodujejo kožo. Bolnikovo kožo umijemo z milom in vodo ter apliciramo zaščitno mazilo na perinealno in perirektalno območje po vsakem uriniranju ali izločanju blata; nato damo novo plenico za enkratno uporabo. V 48-urnem časovnem okviru po aplikaciji kemoterapije je priporočeno dvakratno splakovanje straniščne školjke s spuščenim pokrovom.

Če je mogoče, je priporočljivo uporabljati posteljnino za enkratno uporabo ali podloge, ki ne prepuščajo tekočine. Plenice, posteljnino in podloge za enkratno uporabo odvržemo v plastično vrečo, ki je označena, da vsebuje kontaminirane odpadke nevarnih zdravil.
V primeru posteljnine za večkratno uporabo pa je priporočljivo, da jo takoj operemo v pralnem stroju ali pa jo damo v prevleko za blazine, dokler je ne vstavimo v pralni stroj. Kontaminirano posteljnino operemo ločeno od preostalega perila, in sicer dvakrat z detergentom v vroči vodi v pralnem stroju.

Slovarček tujk

Kontaminacija: onesnaženje materiala z nevarnimi zdravili
Akutni učinek: nenaden učinek, ki se hitro razvije
Kronični učinek: učinek, ki se razvije počasi in traja dalj časa
Aplikacija: vnašanje v organizem
Aerosol (-lizacija): v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov
Infuzija: dajanje večje količine zdravilne tekočine v organizem
Peroralno: ki se jemlje, daje skozi usta in pogoltne
Topikalno: ki se daje na kožo
Metabolit: presnovek, snov, ki nastaja pri metabolizmu (celota vseh kemičnih in fizikalnih procesov, s katerimi nastaja, se vzdržuje in razgrajuje organizirana živa snov v organizmu)
Perinealen: nanašajoč se na presredek
Perirektalno: nanašajoč se na danko
Stoma: kirurško narejena odprtina na vratu ali trebuhu, ki je povezana s kakšnim votlim organom
Permeabilnost: prepusten za kako snov
Inkontinenca: nezmožnost zadrževati urin

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 5, november 2006.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo