Domov » Vsi članki » Članek » Prva pomoč pri pikih žuželk

Prva pomoč pri pikih žuželk


Marjeta Rak Namestnik, mag. farm.
Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., Mariborske lekarne, Lekarna Qlandia

Prihajajo topli pomladni dnevi. Narava nas vabi h gibanju na svežem zraku, posedanju na terasah … Vonjamo svežino dreves in cvetja, poslušamo ptičje petje. Uživanje v lepoti narave pa nam lahko zagrenijo žuželke, ki so se v teh pomladnih dneh že prebudile. Komarji, čebele, ose, mušice, obadi, mravlje so lahko prava nadloga, ki zmoti naše veselje v naravi. Žuželke predstavljajo tri četrtine živalskega sveta in štejejo 5 do 10 milijonov vrst.

Kako nevarne so žuželke v našem okolju?

V našem okolju žuželke predstavljajo predvsem neprijetno nadlogo. Na mestu pika se običajno pojavi srbečica, rdečica in oteklina. Navadni komarji niso prenašalci bolezni, vendar zadnjih nekaj let na obalno- kraškem območju opažajo pojav tigrastih komarjev (Aedes albopictus). Ti komarji so lahko prenašalci več vrst virusov – najbolj znan je pojav vročice denga.

Čebele, ose in sršeni nas pičijo predvsem v samoobrambi, zato se jim izogibajmo, če je le možno. Piki niso nevarni, razen za ljudi, ki so na pike alergični.

Kakšni so alergijski pojavi po piku žuželk?

Komarji, čebele, ose, mušice, obadi, mravlje so lahko prava nadloga, ki zmoti naše veselje v naravi. Ko pakiramo prtljago za taborjenje, torej ne pozabimo na dolge hlače ter sredstva, ki nas bodo zaščitila pred zoprnimi žuželkami in ublažila posledice njihovih pikov.

Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo na lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure.

Vsaka reakcija na mestu pika ni alergija. V večini primerov so bolečina, srbečica in rdečica posledica vbrizganega strupa žuželke, ki vsebuje snovi, imenovane biogeni amini, in beljakovine.

Kako ravnati ob piku?

V primeru pikov ali ugrizov žuželk poskrbimo, da zapustimo mesto, kjer se nahajajo žuželke, da preprečimo ponovne pike. Če je v koži ostalo želo, ga odstranimo. Prizadeti del speremo pod tekočo vodo z milom, osušimo in ohladimo z ledom, ki ga nikoli ne damo neposredno na kožo. Nato lahko nanesemo gel z antihistaminikom ali kak drug gel za oskrbo kože po pikih, ki vam ga bodo svetovali v lekarni. V primeru blage alergijske reakcije vzamemo sistemski antihistaminik, ki je na voljo brez recepta v lekarni.

Kdaj k zdravniku?

V večini primerov težave rešimo sami ali ob pomoči farmacevta. Naslednja stanja pa zahtevajo obisk zdravnika:
- Če vas piči ali ugrizne več žuželk hkrati. Številni piki so lahko nevarni, tudi če nimate alergijske reakcije.
- Če se na mestu pika pojavijo mehurji ali obsežnejše vnetje.
- Če se pojavijo težave z dihanjem, vročina, huda bolečina, oteklina, ki se širi.
- Če se pojavi otekanje ustnic in težko požiranje.

Prva pomoč ob pojavu hude alergije na pik čebele ali ose

Žival, ki povzroči največ smrti med ljudmi, je komar.Ljudje, ki imajo znano alergijo na pike žuželk, so o svoji težavi poučeni in morajo s seboj nositi set za samopomoč (adrenalin v obliki avtoinjektorja, dve tableti antihistaminika in dve tableti kortikosteroida). V primeru, da se kljub temu pojavijo težave z dihanjem, požiranjem in otekanjem, v najkrajšem času poiščemo nujno medicinsko pomoč. V takih primerih pokličemo številko 112. Preverimo, ali ima prizadeti s seboj set za samopomoč. Injektor zapičimo v stegno, zadržimo nekaj sekund, nato na mestu aplikacije masiramo še 10 sekund, da pospešimo absorpcijo adrenalina. Po injekciji naj prizadeti zaužije še tablete antihistaminika, razen če ob požiranju obstaja nevarnost zadušitve. Prizadetega položimo na hrbet, položaj nog mora biti višji od položaja glave. Razrahljajmo oblačila, prizadetega pokrijemo in mu ne dajemo ničesar za piti ali jesti. Če se pojavi bruhanje, prizadetega obrnemo v stabilen bočni položaj, da preprečimo zadušitev. V primeru, da prenehajo znaki življenja, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

Kaj pa preventiva?

Bolniki, ki so preobčutljivi na strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika.

Poletne piknike in prijetna kosila v naravi rade obiščejo tudi čebele in ose, ki se jim skoraj ne moremo izogniti. Bodimo skrajno pazljivi! Pri roki naj bodo tekoča voda, led in gel z antihistaminikom. V primeru blage alergijske reakcije vzamemo sistemski antihistaminik, ki je na voljo brez recepta v lekarni.

Take situacije so: nabiranje cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je treba obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi na strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč.

Za zaščito pred komarji lahko uporabimo različne repelente. V domačem okolju lahko posežemo po okolju in koži prijaznih naravnih repelentih.

Kako ravnamo na potovanju?

Ko se odpravljamo na potovanja v bližnje ali daljne kraje, preverimo, ali obstaja možnost pikov žuželk, ki lahko prenašajo nevarne bolezni. Informacije lahko pridobimo na področnih zavodih za zdravstveno varstvo, kjer svetujejo tudi glede preventivnega cepljenja, in na svetovnem spletu na straneh za popotnike. Priporočljiva je uporaba repelentov, ki vsebujejo 30 % deet – večje koncentracije niso učinkovitejše, lahko pa povzročajo draženje kože. Bivalne prostore in ležišča zaščitimo z mrežo proti komarjem.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 53, maj 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo