Domov » Vsi članki » Članek » Predmenstrualni sidrom lahko res zagreni življenje

Predmenstrualni sidrom lahko res zagreni življenje


Anja Šelih, študentka 5. letnika medicine, Medicinska fakulteta Ljubljana

Anja Šelih
Predmenstrualni sindrom (PMS) je nadloga, ki pesti veliko žensk. Gre za kamen spotike, saj naj bi po prepričanju nekaterih moških šlo le za izgovor, da smo ženske zoprne in razdražljive. Dejstvo pa je, da lahko simptomi PMS močno ovirajo vsakodnevno življenje ženske in poslabšajo njegovo kvaliteto.

Predmenstrualni sindrom, predmenstrualno disforično motnjo in predmenstrualno razdražljivost lahko poimenujemo tudi predmenstrualne motnje. Gre za skupek telesnih, psiholoških in emocionalnih simptomov, povezanih z menstruacijskim ciklusom, ki se pojavijo približno 10 dni pred začetkom menstruacije in pri večini žensk izginejo ob pojavu krvavitve. Sindrom je zelo razširjen, saj prizadene skoraj vse ženske v rodni dobi. Predmenstrualne motnje se pogosto začnejo že v najstniških letih, saj najmanj 20 odstotkov mladostnic izkusi zmerne do hude simptome.

Etiologija PMS še ni znana, domneva se, da igrajo pomembno vlogo hormoni, ki urejajo menstruacijski ciklus. Omenjajo se predvsem estradiol, progesteron (oba sta spolna hormona) ter nevrotransmitor serotonin. Odkrili so, da imajo ženske, ki jih prizadene PMS, v dneh pred menstruacijo znižano raven serotonina.

Simptomi PMS 

PMS se izrazi s številnimi simptomi, med katerimi prevladujejo: izčrpanost, glavobol, razdražljivost, motnje zbranosti, občutek napihnjenosti, bolečine v trebuhu. Lahko se odraža tudi z otekanjem gležnjev, spremembami v spolnem poželenju, omedlevicami, nihanjem telesne teže, posebno željo po sladki hrani, nespečnostjo, težavami s kožo (akne), napetostjo dojk itd.

Predmenstrualni sindrom se izraža s številnimi simptomi, ki obremenjujejo žensko in tudi ljudi okoli nje. Posebno moteče so lahko psihične težave, ki se kažejo s hitrimi spremembami razpoloženja, depresijo, jokavostjo, utrujenostjo, potrtostjo, jezo.

Posebno moteče so lahko izražene psihične spremembe, ki se kažejo s hitrimi spremembami razpoloženja, depresijo, jokavostjo, utrujenostjo, potrtostjo, jezo. Ta skupina sprememb je lahko zelo obremenjujoča za pacientko in njeno okolico. Ker smo si ljudje različni, se pri različnih pacientkah izražajo različni simptomi, prav tako pa se pri eni ženski simptomi lahko razlikujejo od cikla do cikla. Pojav kliničnih simptomov je povezan z menstruacijskim ciklusom, zato se le-ti ne pojavljajo pred puberteto, med nosečnostjo in po menopavzi. Ne opazimo jih tudi po operativni odstranitvi jajčnikov. Simptomi se lahko stopnjujejo po porodih in s staranjem.

Kajenje dvakrat poveča možnosti za pojav PMS-a

Vpliv simptomov na vsakodnevno življenje pacientk je iz meseca v mesec različen. Pri približno osmih odstotkih žensk lahko PMS poteka z močno izraženimi psihičnimi simptomi, ki zmotijo vsakdanje življenje ženske pred menstruacijo in njene medosebne odnose. Gre za hujšo obliko PMS, imenovano predmenstrualna disforična motnja. Pri omenjeni motnji prevladuje slabo počutje. Lahko so prisotni tudi: strah, napadi panike, menjave razpoloženja, jeza, utrujenost, neustavljivo jokanje in apatija.

Pri velikem številu žensk, ki trpijo za PMS, so prisotne še druge zdravstvene težave. Med simptomi PMS in depresijo obstaja močna zveza, pri ženskah, ki trpijo za hudo obliko PMS, pa je povečano tudi tveganje za pojavljanje duševnih bolezni in alkoholizma v družini. Kajenje dvakrat poveča možnosti za pojav PMS-a, pri mladih ženskah pa se poveča verjetnost, da bodo zbolele za zmerno ali hudo obliko bolezni.

V nekaterih državah PMS pravno velja kot razlog za zmanjšanje kazni zaradi oslabljene psihične sposobnosti.Diagnostika temelji na anamnezi, pogovoru, s katerim izvemo za pacientkine probleme. To pomeni, da je diagnoza klinična in jo postavimo na podlagi težav, ki se pri ženski ponavljajo iz meseca v mesec. Navadno so prevladujoče emocionalne spremembe, povezane s PMS (najpogosteje razdražljivost, napetost in slaba volja). Za medicinsko diagnozo pms morajo simptomi, ki so izraženi samo v lutealni fazi menstruacijskega cikla (od 14. do 28. dneva cikla), močno motiti normalno življenje ženske in njeno funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Definicija PMS zahteva tudi, da so simptomi izraženi znotraj desetih dni pred začetkom menstruacije, hkrati pa ne smejo biti prisotni vsaj en teden med menstruacijo in ovulacijo. Značilno je ciklično ponavljanje simptomov, kot je cikličen menstruacijski cikel.

Obstajajo številne bolezni, ki se izražajo s podobnimi znaki in simptomi kot PMS (kot na primer: anemija, hipotiroidizem, motnje hranjenja, zloraba različnih substanc). Ključno za razlikovanje med omenjenimi stanji in PMS je v tem, da se simptomi in znaki PMS pojavljajo ciklično (niso prisotni ves čas). Občasno lahko opazimo tudi družinsko pojavljanje PMS , čeprav morebitna genska povezava še ni bila dokazana.

Pomaga lahko že zmanjšanje stresa in dovolj spanja

Odvisno od resnosti težav in od tega, koliko le-te ovirajo žensko v njenem vsakdanjem življenju, poznamo različne terapevtske možnosti. Pomembno je, da ženska najprej poskusi čim bolj zmanjšati vsakodnevni stres in poskrbi za kvaliteten, vsaj osemurni spanec. K izboljšanju simptomov lahko pripomore tudi zmanjšano uživanje kofeina in alkoholnih pijač, redna telesna vadba (tri- do štirikrat tedensko po 30 min) in druge sproščujoče aktivnosti (joga, masaža, kopel).

Simptome PMS-a lahko omilimo tudi z zmanjšanim uživanjem kofeina in alkoholnih pijač, redno telesno vadbo in drugimi sproščujočimi aktivnostmi (joga, masaža, kopel …).

Priporoča se zaužitje več manjših, ogljikohidratnih obrokov, ki pomagajo vzdrževati stabilno raven glukoze v krvi. Če omenjeni postopki niso učinkoviti, se lahko poslužujemo tudi zdravil. Izboljšanje simptomov je mogoče pričakovati po uporabi novih oralnih kontraceptivov, transdermalnega estrogenskega obliža, analogov GNRH (sproščujoči hormon gonadotropinov), zaviralcev sinteze prostanglandinov in selektivnih inhibitorjev ponovnega privzema serotonina. Študije so pokazale, da simptome PMS olajšajo tudi vnos magnezija, kalcija, vitamina B6 ter fitoestrogenov. Fitoestrogeni se nahajajo v sadju, zelenjavi in žitaricah in so podobni estrogenu. V pomoč naj bi bili tudi: akupunktura, zeliščna zdravila (svetlinovo olje, ingverjev in regratov čaj) in kognitivna vedenjska terapija.

Na področju PMS ostaja še veliko neznank, zato lahko v prihodnjih letih na tem področju pričakujemo številne nove raziskave in dognanja. Ker vzroka težav še ne poznamo, je trenutno zdravljenje predvsem simptomatsko. Ne glede na vse pa mora naš cilj ostati jasen: izboljšati vsakodnevno življenje ženske in s tem zvišati kvaliteto njenega življenja.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo