Pravočasno se zaščitite pred klopnim meningoencefalitisom
S pričetkom pomladi se poveča tudi aktivnost klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi, zato je pravočasna zaščita še posebno smiselna.

Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ukc Ljubljana, prof. dr. Franc Strle, dr. med., opozarja, da je zaščita pred klopnim menignoencefalitisom v endemičnih deželah, kot je Slovenija, smiselna: »Klopni meningoencefalitis je resna bolezen, ki ne ogroža zgolj našega zdravja v času bolezni, ampak tudi kakovost našega življenja po prebolelem meningoencefalitisu. Bolezen ne prizadane samo ogroženih skupin, ki veliko svojega časa preživijo v naravi, ampak lahko doleti vse, ki se gibljejo na prostem. Okuženi klopi so v gozdovih, na obrobju gozdov in na travnikih, pa tudi v parkih in vrtovih po večjem delu Slovenije. Žal je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu v Sloveniji še vedno zelo nizka!« Specialist pediater in infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Milan Čižman, dr. med., poudarja, da je zaščita pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa priporočljiva za vse, ne glede na starost: »Cepljenje je obvezno za tiste, ki svoj poklic opravljajo v naravi, priporočljivo pa seveda za vse, ki so veliko na prostem. Ob tem pa premalokrat pomislimo tudi na otroke, ki so ravno tako izpostavljeni virusu klopnega meningoencefalitisa in pri katerih lahko bolezen tudi poteka v hudi obliki. Cepljenje je možno opraviti že po dopolnjenem enem letu starost.«
Pred vbodom klopa in s tem okužbo z virusom kme se je možno zaščititi z repelenti oziroma ustreznimi oblačili, ki pokrivajo veliko kože, kadar se odpravimo v naravo. Najbolj učinkovita zaščita pa je pravočasno cepljenje. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se opravi v razmaku enega meseca, tretji odmerek, ki je nujen za zagotovitev celovite zaščite, pa sledi čez 9 do 12 mesecev. Kasneje so za zaščito potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, vsak naslednji pa na pet let. Po 60. letu starosti si poživitveni odmerki zaradi drugačnega odziva imunskega sistema sledijo na vsake tri leta. Seveda je za posameznika nujno poznavanje svoje cepilne zgodovine.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 43, maj 2010.
Komentarji
Dodaj komentar
Izbrani članki
- Vsak šesti par ima težave pri zanositvi
- V boju proti aritmijam vzdržujte urejen krvni tlak
- Višina telesne temperature – pomembna informacija pri zdravljenju
- Gripa drugače prizadene malčka, odraslega ali starostnika
- Joj, kako srbi – so morda uši?!
- Vlažimo zrak v ogrevanih prostorih
- Kašelj - po osmih tednih k zdravniku

