Domov » Vsi članki » Članek » Ovulacija: začetek potovanja novega jajčeca

Ovulacija: začetek potovanja novega jajčeca


Karmen Marinšek, dr. med.

Karmen Marinšek, dr. med.
Celoten ženski menstrualni cikel se vrti okrog tega pravzaprav kar veličastnega dogodka: sprostitve zrelega jajčeca iz jajčnika in začetka njegove poti po jajcevodu v maternico. Ovulacija nastopi okrog 14. dne menstrualnega cikla oziroma bolje rečeno: nova menstruacija nastopi 14 dni po ovulaciji. Z gotovostjo namreč lahko napovemo, da se bo nova menstruacija v primeru, da ne bo prišlo do oploditve jajčeca, pričela v povprečju 14 dni po ovulaciji, nikoli pa ne moremo z gotovostjo trditi, kdaj po menstruaciji se bo pričela nova ovulacija. Zlasti to velja v primerih, ko menstruacija ni povsem redna.

Že od rojstva se v ženskih jajčnikih nahaja na tisoče celic, ki imajo potencial razviti se v zrela jajčeca. V začetku vsakega menstrualnega cikla se skupek teh celic pod vplivom hormonov FSH (folikle stimulirajoči hormon) in LH (luteinizirajoči hormon) začne razvijati in deliti, da nastanejo skupki, ki jim pravimo folikli. Sčasoma se iz tega skupka zorečih foliklov izbere en glavni, dominantni folikel, ki se intenzivno razvija naprej, medtem ko ostali folikli propadejo. V času dozorevanja dominantnega folikla močno naraste raven hormona LH. 36 ur po najvišji vrednosti hormona LH pride do razpoka folikla, iz njega pa se sprosti zrela jajčna celica, ki potuje iz jajčnika v jajcevod. Temu dogodku pravimo ovulacija.

Druga raziskava pa je pokazala, da ženske med ovulacijo podzavestno nosijo bolj zapeljiva oblačila.

Ves čas, ko se jajčece nahaja zunaj jajčnika in še ni dospelo do maternice, se lahko zgodi oploditev s spermijem. To potovanje navadno traja okrog 24 ur. To v grobem pomeni, da do oploditve lahko pride v teh 24 urah; ne pomeni pa tudi, da je ženska plodna le v teh 24 urah. Spermiji imajo namreč kar dolgo življenjsko dobo, zato lahko ob ugodnih pogojih celo 4–5 dni počakajo na sprostitev jajčnika v jajcevod. Ženska je torej plodna nekako 5 dni pred in 1 dan po ovulaciji.

V primeru, ko spermij uspe oploditi jajčno celico, potuje oplojena celica naprej po jajcevodu in se ugnezdi v maternico. Kadar do oploditve ne pride, se ne izloča t. i. nosečnostni hormon (beta hCG), zaradi česar se stena maternice prične luščiti in pripravljati na novo menstruacijo. Po končani menstruaciji se ves cikel zorenja jajčnih celic ponovi. Če pa se jajčece oplodi, se sluz, naložena na steno maternice, pod vplivom ustreznih hormonov ohranja in prične ustvarjati primerno okolje za razvijajoči se plod. Do menstrualne krvavitve zato ne pride.

Znaki ovulacije

Razen tega, da ženska lahko v primeru rednih menstruacij izračuna, kdaj bo pri njej prišlo do ovulacije, ji tudi nekateri telesni znaki sporočajo, da je nastopil čas največje plodnosti. Pri ženskah pride v času ovulacije zaradi zvišanja ravni hormona progesterona do rahlega zvišanja telesne temperature (približno za pol stopinje Celzija), včasih pa ženske opazijo tudi napete dojke, rahlo napetost ali celo bolečino v trebuhu.Od vseh znakov je najbolj zanesljiv znak sprememba sluzi v nožnici. V času okrog ovulacije je sluz bolj redka, prozorna in raztegljiva, nekateri jo opišejo kot podobno surovemu jajčnemu beljaku. Ob vhodu v nožnico se pojavi občutek vlažnosti, precej pogost pa je tudi rjavkast izcedek, lahko s krvavkasto sledjo.

Pri ženskah pride v času ovulacije zaradi zvišanja ravni hormona progesterona do rahlega zvišanja telesne temperature (približno za pol stopinje Celzija), včasih pa ženske opazijo tudi napete dojke, rahlo napetost ali celo bolečino v trebuhu. Slednja je lahko na eni ali drugi strani trebuha, pogosto jo opisujejo kot »bolečino v enem jajčniku«. Vendar bolečina kakor tudi krvavkast izcedek in podobno niso prisotni pri vsaki ženski (bolečina naj bi se pojavljala pri petini žensk) in tudi ne pri vseh ovulacijah iste ženske. Zato niso zelo zanesljivi za ugotavljanje časa plodnosti.

Zakaj je včasih tako zapleteno zanositi?

Zgoraj napisano zveni dokaj enostavno: vsak mesec ima ženska menstruacijo, enkrat v sredini med dvema menstruacijama pa se pojavi približno 5–6 plodnih dni, ko ženska gotovo lahko zanosi, če ima nezaščitene spolne odnose. Kljub temu pa se pojavljajo množice parov, ki se srečajo s težavo, ko želijo zanositi. Upoštevati in zapomniti si je treba, da se čas, ko so prisotni plodni dnevi, razlikuje glede na čas trajanja ciklusa. Samo pri rednem ciklusu na 28 dni se ovulacija pojavi točno v sredini ciklusa. Povsem reden ciklus na 28 dni pa je redek – večinoma se spreminja, zato samo koledarsko računanje plodnih dni ni enostavno niti zanesljivo. Koledarsko metodo priporočamo tako le v kombinaciji z drugimi metodami, ki so naštete spodaj. Ta metoda pa je povsem nezanesljiva, kadar se pojavljajo več kot 10-dnevne razlike v ciklusu. Prav tako je dobro vedeti, da je ovulacija proces, ki je pod močnim vplivom hormonov; tako na primer pri ovulaciji zelo pomembno sodelujejo prostaglandini. Mnoga protibolečinska zdravila zavirajo nastanek prostaglandinov (na primer aspirin, ibuprofen …), zato naj se ženske, ki želijo zanositi, izogibajo takim zdravilom.

Ugotavljanje plodnih dni

Čeprav bi bilo najbolje in najlepše, če bi se želena zanositev paru zgodila kar tako, brez posebnega truda, pa ni vedno tako. Mnogi pari se v želji, da ne bi zamudili plodnih dni, poslužujejo metod ugotavljanja plodnih dni. Te temeljijo na znakih in simptomih ovulacije.

  • Merjenje bazalne telesne temperature: pri tej metodi si ženska redno vsako jutro takoj, ko se zbudi, meri temperaturo in jo zapisuje v graf. Ker merjenje pod pazduho ni preveč natančno, je treba meriti pod jezikom, v zadnjiku ali vaginalno. Povišana temperatura se pojavi 2–3 dni po začetku ovulacije in traja nato še en dan. Po ovulaciji ostane temperatura na višji ravni do naslednje menstruacije. Vse našteto in še mnogi dejavniki, ki lahko vplivajo na telesno temperaturo (bolezen, uspavala, pomirjevala, poživila), prispevajo k dejstvu, da ta metoda ni najbolj zanesljiva.
  • Opazovanje nožničnega izcedka: tudi ta metoda ni najbolj zanesljiva, zato se lahko uporablja le kot ena izmed dodatnih metod. Izcedek postaja s približevanjem ovulaciji vse bolj redek in vlečljiv, nato pa se njegova količina zmanjšuje, postaja bolj gost, moten in lepljiv. Ženska je najbolj plodna zadnji dan vlečljivega izcedka.
  • Ovulacijski testi, ki so na voljo v lekarnah: so razmeroma hitri in enostavni ter temeljijo na spremljanju nenadnega povečanja količine hormona LH pred ovulacijo in so pozitivni v času najvišje koncentracije LH, ki se pojavi 24–48 ur pred ovulacijo. So najbolj natančna metoda, kljub temu pa nimajo 100-odstotne zanesljivosti (njihovo zanesljivost ocenjujejo na okoli 98 odstotkov), saj povejo le, ali je koncentracija hormona LH v urinu nad neko določeno vrednostjo ali ne, ne ugotavljajo pa tudi njegove absolutne vrednosti (zato je lahko test pozitiven le nekaj ur ali pa celo cel dan, odvisno od tega, kako pogosto ženska odvaja urin). Test uporabljamo nekaj dni pred sredino ciklusa, pri 28-dnevnem ciklusu 11. dan. Na tržišču je mnogo testov, važno je, da upoštevamo navodila proizvajalca, kdaj naj se test izvaja (nekateri testi se izvajajo s prvim jutranjim urinom). Pred uporabo testa ne pijte večjih količin vode, saj lahko pri veliki razredčenosti urina pride do lažno negativnega rezultata. Prav tako je v primeru, da gre za testne lističe, pomembno pravilno odčitavanje testa. Izid je pomembno odčitati najkasneje v predpisanem času (običajno 5 minut), saj se kasneje lahko barva kontrolne in testne črte zaradi delovanja zunanjih dejavnikov spremeni. Odčitavanje je nekoliko olajšano pri digitalnih ovulacijskih testih, ki pa so bistveno dražji od testnih lističev.
  • Ugotavljanje sprememb v slini: podobno kot sestava sluzi v predelu nožnice se spremeni tudi sestava sline v času, ko ima ženska ovulacijo. Na tržišču so testerji, ki so precej diskretni za uporabo in razlikujejo med predovulacijsko ter poovulacijsko sestavo sline s pomočjo majhnega mikroskopa. Ti testi so slabše zanesljivi (manj kot 90 %), potrebno pa je tudi nekaj časa, da se iz slike oziroma ritma spreminjanja sestave sline ženska nauči napovedati, kdaj bo najverjetneje nastopila ovulacija. Njihova prednost je v tem, da je nakup enkraten in so uporabni za neomejeno število testiranj ter nimajo določenega roka uporabe.

Na ovulacijo vplivata način življenja in starost

Metode ugotavljanja časa ovulacije kakor tudi ovulacijski testi nikakor niso zanesljiva metoda za preprečevanje neželene nosečnosti. Za pare, ki se že dlje časa brezuspešno trudijo zanositi, pa lahko testi ovulacije predstavljajo pomemben pripomoček in psihično razbremenitev. Kljub temu odsvetujemo, da bi se pari zanašali strogo le na čas ovulacije. Ker spermiji, ki dosežejo jajcevod (v nekaj minutah po spolnem odnosu), tam počakajo jajčece do 5 dni, je pravzaprav vseeno, kdaj bo ovulacija, če bodo le spolni odnosi redni vsaj na 2–3 dni. To zagotavlja, da so v jajcevodih spermiji vedno prisotni ne glede na to, kdaj bo prišlo do ovulacije. Čas za spolne odnose, če želite zanositi, je torej vsekakor pred ovulacijo, pomemben pa ni le rezultat testa, pač pa tudi sproščenost para pri načrtovanju nosečnosti, relativno zdravje in zdrav način življenja brez kajenja ter ustrezna starost ženske. Pri ženskah po 30. letu se namreč povečuje število t. i. anovulatornih ciklov, ko ovulacije kljub rednim menstruacijam ni.

Ameriška raziskava je razkrila, da imajo ženske med ovulacijo zaradi hormonov bolj privlačen glas – to so opazili tako moški kot tudi ženske udeleženke v raziskavi.

Če kljub upoštevanju vseh navedenih nasvetov in ob rednih spolnih odnosih ne pride do nosečnosti, je potreben posvet pri zdravniku ginekologu, saj lahko gre za eno od motenj ovulacije in bi bilo morda treba razmisliti o sproženju ovulacije z zdravili. Vsekakor pa je pred zdravljenjem resnično potrebno poskušati vsaj eno leto in se ob tem truditi za zdravo življenje. Pomemben vidik je tudi starost, zato dekletom in ženskam odsvetujemo predolgo odlašanje načrtovanja nosečnosti v čas, ko naj bi bilo življenje urejeno in kariera ustvarjena – tedaj se bo s finančne in praktične plati morda zdelo primerneje, a stres in staranje organizma bosta gotovo pripomogla ne le k težji zanositvi, pač pa tudi k težjemu spopadanju z izzivi nosečnosti in materinstva.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 68, december 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo