Domov » Vsi članki » Članek » Osteoartroza

Osteoartroza


doc. dr. Sonja Praprotnik - osteoartroza
O osteoartrozi smo nekaj splošnih dejstev napisali že v prejšnji številki revije Naša lekarna, tokrat pa smo se o bolezni sklepov pogovarjali z eno vodilnih strokovnjakinj na tem področju pri nas ter urednico Revmatološkega priročnika za družinske zdravnike, doc. dr. Sonjo Praprotnik, dr. med., s Kliničnega oddelka za revmatologijo KC Ljubljana.

Pogovarjala se je Eva Esih.


Kakšni so podatki o številu bolnikov z osteoartrozo v Sloveniji?

Podatkov o številu bolnikov v Sloveniji nimamo. Osteoartroza je med sklepno-mišičnimi težavami gotovo najbolj razširjena bolezen in je odvisna od starosti. Na podlagi nekaterih raziskav so ugotovili, da se lahko začne že pri dvajsetih, čeprav ni vedno izražena s simptomi. Po štiridesetem letu so simptomi pogostejši. Sklepi, na katerih se osteoartroza najprej pojavi, so kolena, kolki, palčni sklep na stopalu, tako imenovani haluks valgus, zadnji mali sklepi na prstih rok ter vratni in ledveni del hrbtenice. Nekateri sklepi, npr. gležnji, so zaradi artroze le redko prizadeti.

Poznamo veliko oblik revmatičnih bolezni, med katere spada tudi osteoartroza. Kako se OA razlikuje od drugih oblik revmatičnih obolenj?

Mehanizmi nastanka osteoartroze ali npr. revmatoidnega artritisa so povsem drugačni. Razlikujejo se po simptomih, po klinični sliki, načinu zdravljenja. Gre za dve diametralno nasprotni bolezni.

Povedali ste, da se osteoartroza lahko začne že pri dvajsetih. Torej to ni samo bolezen starejše populacije?

Ne, staranje ni edini dejavnik, ki povzroča nastanek osteoartroze. Dejavniki, ki še vplivajo na njen nastanek, so dedna nagnjenost, hormonske spremembe, poškodbe pri športnikih in prevelika obremenitev sklepov pri predebelih ljudeh; tudi vnetne bolezni hitreje pripeljejo do artroze, npr. revmatoidni artritis, ki ni ali je slabo zdravljen.

Kako bolezen z vsemi svojimi simptomi vpliva na kakovost življenja bolnikov in kateri simptom pomeni največjo težavo pri bolnikih ter jih najbolj omejuje pri vsakdanjih aktivnostih?

Kakovost življenja bolnikov z osteoartrozo je slaba. Največja težava so bolečina, okorelost pa tudi nemoč. Funkcionalna sposobnost je izredno zmanjšana in bolnik pomeni veliko breme za družbo. Zmanjšana je zmožnost za delo, veliko je odsotnosti z dela, pride lahko tudi do predčasne upokojitve.

Kako zdravimo osteoartrozo?

Zdravljenje osteoartroze je dvoplastno. Prvo in najpomembnejše je ohranjanje gibljivosti, ki obenem zdravi tudi sam proces artroze. Določena stopnja obremenitve zelo ugodno vpliva na metabolizem v hrustancu in na nastajanje nove medceličnine. Obremenitev pa ne sme biti prehuda, saj lahko sklepu škodi. Predvsem razgibavanje lahko spremeni potek bolezni.

Drug pomemben vidik zdravljenja pa je obvladovanje bolečine. Na začetku uporabljamo preproste analgetike, kot je paracetamol. Če to ni učinkovito ali če je prisotno tudi vnetje, predpišemo nesteroidni antirevmatik. Nesteroidni antirevmatiki ne spremenijo poteka osteoartroze, torej bolezni ne zdravijo. Zdravijo lokalno vnetje in lajšajo bolečine.
Uporabljamo tudi injekcije glukokortikoidov, ki prav tako delujejo protivnetno; navadno pomagajo in pomirijo vnetje. Dajemo jih lokalno v sklep, kar pa ima možne neželene učinke, kot je okužba v sklepu. Poznamo še en način zdravljenja, ki je morda nekoliko razočaral, ampak ga še nismo opustili, to so sistemska nadomestila hondroitin sulfat in glukozaminijev sulfat.

Ali lahko z zdravljenjem preprečimo napredovanje bolezni?

Z zdravljenjem ne moremo preprečiti napredovanja bolezni. Napredovanje najbolj upočasnimo s fizikalno terapijo, torej z gibanjem. Če bi se morala odločiti samo za eno sredstvo, ki je najučinkovitejše, bi bila to zagotovo fizikalna terapija. Pravilno razgibavanje je najboljše za izboljšanje artroze.

Ali je pri nas dobro poskrbljeno za bolnike na področju fizioterapije?

Za to ni dovolj poskrbljeno. Bolniki morajo zelo veliko storiti sami. Če mislijo, da bodo šli za 14 dni na leto v toplice in s tem naredili zase vse, se motijo. Telovadba pomeni resno dnevno razgibavanje, vsaj 15 minut. Fizioterapevt nauči bolnika pravilnih vaj, ki jih potem sam izvaja doma. Imamo tudi spletno stran za bolnike, www.revma.net, na kateri so vaje zelo dobro prikazane s slikami.

Ali je v zadnjem času prišlo do kakšnih sprememb v zdravljenju osteoartroze, kakšne so novosti na tem področju?

Edina novost je, da imamo na voljo nov nesteroidni antirevmatik z učinkovino etorikoksib. Še enkrat poudarjam, da samega poteka bolezni takšno zdravljenje bistveno ne spremeni. Zmanjša vnetje, ki lahko še dodatno poškoduje sklep in povzroča bolečino. Nov nesteroidni antirevmatik je enako učinkovit, kot so klasični, doslej znani nesteroidni antirevmatiki. Včasih ima boljši protibolečinski učinek, zlasti pri revmatoidnem artritisu, in je varnejši za prebavila. Tako kot pri vseh nesteroidnih antirevmatikih pa so možni tudi neželeni učinki.

Ali lahko primerjate zdravljenje v Sloveniji z zdravljenjem v svetu? Ali Slovenija sledi svetovnim smernicam?

Da. Mislim, da je v zadnjem letu ali dveh zdravljenje revmatoloških bolezni zelo napredovalo. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje nam je zelo prisluhnil.

Kaj bi sporočili bolnikom, na kaj naj bodo pozorni?

Zdravje je v njihovih rokah. Zelo pomembno je, da bolniki z osteoartrozo ohranjajo stalno telesno težo, da se ne redijo, saj to pomeni večjo obremenitev za sklepe. Debelost je hud sovražnik osteoartroze. Priporočam zdrav dietetski režim in gibanje, kar pa tako velja za vse bolezni.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 28, december 2008.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo