Domov » Vsi članki » Članek » Multipla skleroza – zahrbtna, a obvladljiva bolezen

Multipla skleroza – zahrbtna, a obvladljiva bolezen


Multipla skleroza je kronična, imunsko vnetna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem, ta vključuje možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Čeprav se najpogosteje pojavi v zgodnji odraslosti, pa obstajajo tudi primeri multiple skleroze, ki se je prvič pojavila v zgodnjem otroštvu ali tudi po 60. letu starosti.

Veliko dejstev multiple skleroze je nepojasnjenih.
Kljub temu, da je multipla skleroza kronično obolenje, se k sreči ne pojavlja vedno v obliki, ki povzroča težko invalidnost. Veliko ljudi z boleznijo lahko živi aktivno in produktivno življenje, simptomi pa so bolj občasna neprijetnost ali motnja kot pa ovira pri doseganju življenjskih ciljev. Posamezniki, ki jih prizadene težja oblika multiple skleroze, pa imajo na voljo številne strategije za nadzor bolezni, ki lahko pomagajo, da jih nevrološke okvare, ki jih povzroča obolenje, ne ovirajo pri vsakodnevnih aktivnostih ali pri aktivnem sodelovanju v družbi.

Veliko dejstev bolezni je nepojasnjenih

Vzroka za nastanek multiple skleroze ne poznamo, niti ne vemo, zakaj nekdo zboli in nekdo drug ne. Prav tako ni jasno, zakaj se bolezen tako zelo razlikuje od človeka do človeka, ali zakaj pri posamezniku lahko celo dnevno prihaja do velikih sprememb v bolezni. Prav ta negotovost je na eni strani največji vir nezadovoljstva med znanstveniki, ki iščejo zdravilo za multiplo sklerozo. Zdravila sicer obstajajo, vendar pa ta zgolj upočasnjujejo napredovanje bolezni.

Simptomi bolezni

Simptomi bolezni so odvisni od mesta nastanka demielinacijskih okvar in zato niso specifični. Med najpogostejše simptome sodijo: slaba koordinacija, motnje vida, težave z govorjenjem, težave z nadzorom nad mehurjem in črevesom, šibkost udov, težave s spominom in koncentracijo, mravljinčenje ali omrtvelost v udih, spolne težave, utrujenost, bolečine, epileptični napadi, bruhanje, slabost in vrtoglavica ter naglušnost. Okvare, ki lahko poškodujejo osrednje živčevje, lahko nastanejo, čeprav bolnik sploh nima nikakršnih simptomov; nove okvare lahko kadarkoli povzročijo izgubo specifičnih funkcij, pogosto pa celo spremenijo posameznikovo osebnost. Bolnik se je prisiljen spoprijemati z boleznijo ob vsakem novem napadu

Pred približno petindvajsetimi leti so se pojavila prva zdravila

Kot je pojasnila doc. dr. Saša Šega, dr. med., iz ambulante za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, za multiplo sklerozo dolgo sploh ni obstajalo nikakršno zdravilo. Ko pa so se pojavila, so z njimi zdravniki lahko zgolj upočasnili napredovanje multiple skleroze: »Prvo zdravilo je bil interferon beta, ki se mu je kmalu pridružil glatiramel acetat. V obliki različnih preparatov sta ti dve zdravili lahko za 30 odstotkov zmanjšali število zagonov bolezni ter število sprememb, vidnih na magnetni resonanci (demielinacijskih plakov), s tem pa se je bolezen upočasnila

Problem teh zdravil je predvsem to, da si jih morajo bolniki sami injicirati v podkožje, ali pa si preparat dajejo intramuskularno. »To je za bolnika velika obremenitev, kajti dejstvo je, da je zbadanje samega sebe vsakih nekaj dni ali celo vsak dan zelo neprijetno. Zato smo zelo veseli, ker smo lani dobili prva peroralna zdravila prvega izbora za zdravljenje multiple skleroze, tako da lahko bolnikom predpišemo tablete namesto injekcij, « je še dodala dr. Šega.

Multipla skleroza je bolj pogosta v državah, ki so bolj oddaljene od ekvatorja.

A dejstvo ostaja: bolezni ni možno ozdraviti, lahko jo zgolj zdravimo. Vse oblike multple skleroze je možno zdraviti simptomatsko, z zdravljenjem simptomov, ki jih imajo bolniki, še razloži sogovornica: »Zagone bolezni pri recidivno remitentni multipli sklerozi zdravimo s kortikosteroidi, s tem skrajšamo trajanje simptomov v zagonu. Zagone pri recidivno remitentni multipli sklerozi in napredujoči multipli sklerozi s še prisotnimi zagoni bolezni pa lahko zdravimo tudi z imunomodulatornimi oziroma imunosupresivnimi zdravili. S temi zdravili zmanjšamo število zagonov bolezni, zmanjšamo število lezij, ki so vidne na magnetni resonanci, zmanjšamo število aktivnih, s kontrastom obarvanih lezij in upočasnimo napredovanje invalidnosti. Za napredujoče oblike multiple skleroze pa zaenkrat nimamo zdravil, s katerimi bi vplivali na potek ali na napredovanje prizadetosti oziroma invalidnosti.« Iskanje odgovorov na vprašanje zravljenja multiple skleroze sicer poteka hitro, dokler pa znanost ne najde končnega odgovora, za bolnike skrbijo zdravniki, negovalno osebje, strokovnjaki za rehabilitacijo in drugi zdravstveni delavci, ki bolnikom pomagajo do boljšega počutja in najboljšega možnega življenja.

Kot je dejala dr. Šega, je najboljše, če se bolniki z multiplo sklerozo zdravijo v Centru za multiplo sklerozo, kjer zanje skrbi cela ekipa: nevrologi, MS sestra, psiholog, delovni terapevti in fizioterapevti. »Na žalost pa smo v trenutni situaciji kadrovsko zelo omejeni, zato je dostopnost do vseh teh sodelavcev omejena, a kljub vsemu je za zdravljenje ključen prav ta ekipni pristop obravnave bolnikov,« še dodaja. Vsekakor pa pomaga tudi zmeren življenjski slog z urejeno in zdravo prehrano, kar pa pravzaprav velja za vse ljudi, tudi zdrave.

Razvoj multiple skleroze

Glede na potek in pojavnost multiple skleroze ločimo štiri klinične vrste bolezni:

Recidivna remitentna multipla skleroza

je najpogostejša in prisotna pri več kot 80 odstotkih simptomatičnih bolnikov. Na začetku je ta tip bolezni lahko celo več let neaktiven. Na bolezen pa pokažejo nepredvidljivi zagoni bolezni in pojav novih simptomov ali povrnitev prejšnjih. Recidivne epizode se izmenjujejo z različno dolgimi stabilnimi obdobji, obdobji remisije, to so obdobja, ko simptomov ni, ali so le delno prisotni.

Progresivna recidivna multipla skleroza

se že na začetku bolezni razlikuje od drugih po močno stopnjujočem poteku z akutnimi recidivi, po katerih si bolnik lahko docela opomore ali pa tudi ne. Za obdobja med recidivi je značilno nezaustavljivo napredovanje bolezni. Ta oblika multiple skleroze je zelo redka.

Primarna napredujoča multipla skleroza

je značilna za zelo malo število bolnikov. Značilno je počasno, a vztrajno napredovanje, med katerim sicer lahko pride do stabilnosti bolezni, vendar pa nikoli ne pride do remisije. Pri nekaterih bolnikih se stanje naglo poslabša v hudo invalidnost. Za to vrsto multiple skleroze trenutno nimamo zdravila.

Sekundarna napredujoča multipla skleroza

ali druga faza bolezni je prisotna pri približno 30 do 50 bolnikih, ki so jim pred časom kot začetno diagnozo postavili recidivno remitentno multiplo sklerozo. Po obdobjih v presledkih ponavljajočih se napadov in vmesnih remisij bolezen zanesljivo in stopnjujoče napreduje. Izid bolezni pri tej vrsti multiple skleroze je lahko bodisi maligen bodisi benigen.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo