Domov » Vsi članki » Članek » Motnje spanja prizadenejo do tretjino ljudi

Motnje spanja prizadenejo do tretjino ljudi


Maja Vovk, mag. farm.

Spanje je ena izmed osnovnih fizioloških funkcij človeškega organizma, ki je nujno potrebna za normalno funkcioniranje podnevi. V sodobni družbi motnje spanja, poznamo jih kar 85 vrst, prizadenejo celo do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti, posebno hude posledice pa lahko ima narkolepsija.

Motnja spanja - narkolepsijaNarkolepsija je kronična nevrološka motnja, ki jo povzroča nezmožnost možganov, da bi uredili cikle spanja. Ob različnem času čez dan bolniki z narkolepsijo začutijo, da se ne morejo upreti napadom spanja. Če potreba postane prevelika, za nekaj sekund ali minut enostavno zaspijo. Glavna simptoma narkolepsije sta vsakodnevna prekomerna dnevna zaspanost in kataplektični napadi, to je nenadna in kratkotrajna izguba mišične moči, ki se vedno pojavi ob nekem čustvenem dogodku. Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti, vse od denimo klecanja kolen ali oslabelosti rok do popolne oslabelosti celotnega telesa, da se oseba nenadoma sesede kot vreča. Napad katapleksije običajno traja nekaj sekund do nekaj minut.

Narkolepsija v filmu Gremo mi po svoje

Narkolepsijo je v svojem filmu Gremo mi po svoje zelo nazorno predstavil scenarist in režiser Miha Hočevar. »Med pisanjem scenarija sem se spomnil znanega reggae pevca Horacea Andyja, ki je med drugim sodeloval tudi s skupino Massive Attack. V nekem intervjuju je pojasnil, da je vzdevek Sleepy dobil zaradi svoje nenavadne bolezni, narkolepsije. Ugotovil sem, da ta bolezen ni samo zanimiva, ampak tudi zelo filmična. Poleg tega je zelo lirično, če mlada zaljubljena punca, kot je Maja v filmu, zaspi, fant pa jo medtem opazuje,« je na novinarski konferenci pred 18. marcem, svetovnim dnevom spanja in evropskim dnevom narkolepsije, povedal Hočevar.

V Sloveniji verjetno okoli tisoč bolnikov z narkolepsijo Narkolepsija prizadene enega na vsakih 2.000 ljudi. Torej lahko predvidevamo, da je v Sloveniji okoli tisoč oseb s to motnjo spanja. Vendar je diagnosticiranih le okrog 50 prepoznanih bolnikov. Pri večini bolnikov narkolepsija torej ni prepoznana in nimajo postavljene pravilne diagnoze. Pogosto so ocenjeni kot leni in nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki. Zato lahko imajo že kot otroci težave v šoli, kasneje pa na delovnem mestu in v socialnem okolju. Vendar večino motenj spanja lahko preprečimo ali učinkovito zdravimo. Zdravilo z učinkovino natrijev oksibat (xyrem), je prvo in edino zdravilo, ki pri odraslih bolnikih s potrjeno diagnozo narkolepsije s katapleksijo zdravi vse simptome hkrati.

Motnje spanja lahko poslabšajo potek nekaterih drugih nevroloških bolezni. »Bolniki z nevrološkimi boleznimi potrebujejo več pomoči pri motnjah spanja, saj lahko te pogosto poslabšajo osnovno bolezen. Motnje spanja pa so lahko prva manifestacija nevrološke bolezni,« pravi doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v ukc Ljubljana. Gre predvsem za sindrom nemirnih nog, Parkinsonovo bolezen in epilepsijo. Novejše raziskave kažejo, da je narkolepsija avtoimuna bolezen.

10 zapovedi zdravega spanja pri otrocih 

  • Poskrbite, da dobi vaš otrok dovolj spanja, s tem da določite njegovi starosti primerno uro, ob kateri bo hodil spat (zaželeno pred 21.00) in ob kateri se bo zjutraj zbujal.
  • Vzdržujte stalen čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delavnikih kot ob koncu tedna.
  • Otroka navadite na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih in z vpojno nočno plenico. 
  • Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju, brez vaše pomoči. 
  • Izogibajte se svetli luči pred spanjem in ponoči, zjutraj pa bodite čim več izpostavljeni močni dnevni svetlobi. 
  • Iz otrokove spalnice odstranite vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, prav tako pa omejite čas njihove uporabe zvečer pred spanjem. 
  • Vzdržujte redno uro ustaljenih dnevnih opravil in rednih dnevnih obrokov. 
  • Otrokov dnevni počitek naj bo prilagojen njegovi starosti.
  • Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem. 
  • Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebujeta kofein, npr. različne sokove, gazirane pijače, kavo in čaje.

Pomanjkanje spanja škoduje našemu zdravju

Pomanjkanje spanja kratkoročno in dolgoročno pomembno škoduje našemu zdravju. Pomanjkanje kakovostnega spanja povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. Pomanjkanje spanja je prav tako povezano s številnimi psihološkimi stanji, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, imajo sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami kot tisti, ki dobro spijo. Po podatkih zavarovalnic se kar 7 odstotkov prometnih nesreč zgodi zaradi nespečnosti, okoli 20 odstotkov pa zaradi prekomerne dnevne zaspanosti. Nespečnost lahko vpliva tudi na delovno učinkovitost in spremembe osebnosti.

Koliko spanja potrebujejo otroci ...

... in koliko odrasli?

novorojenčki 

približno 16 ur

povprečno 

7 do 8 ur

3–12 mesecev 

14 do 15 ur

nekateri 

samo 5, drugi več kot 10 ur

1–3 leta 

12 do 14 ur

starostniki 

vsaj toliko kot mlajši odrasli

3–5 let 

11 do 13 ur

nosečnice 

nekatere lahko potrebujejo nekoliko več spanja

6–12 let 

10 do 11 ur

mladostniki (12–18 let)

približno 9 ur

Dober spanec za zdravo rast

Letos je svetovni dan spanja prvič posvečen predvsem otrokom. »Pomembno je, da pri otrocih čim prej, praktično že od rojstva dalje, začnemo izvajati 10 zapovedi za zdravo spanje Svetovne zveze za motnje spanja, ki vključujejo načela dobre higiene spanja,« je poudarila asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, ki na Pediatrični kliniki v Ljubljani vodi Ambulanto za motnje spanja otrok. Moteno spanje pri otroku lahko privede do motene rasti, slabše obrambe pred okužbami, motenega uravnavanja različnih žlez in presnovnih motenj, predvsem debelosti ter z njo povezanih posledic. Pri zaspanih otrocih so pogostejše tudi telesne poškodbe. V zadnjem času pa je vse bolj jasno, da nezadostno spanje vpliva tudi na motnje razpoloženja, vedenja in predvsem kognitivne motnje, ki zajemajo spomin in sposobnost učenja. Pomanjkanje spanja vodi do slabše sposobnosti reševanja kompleksnih nalog in slabšega pomnjenja in ta povezanost je še izrazitejša pri mlajših otrocih. Te spremembe lahko privedejo do šolske neuspešnosti, zlasti pri mladostnikih pa tudi do tveganih oblik vedenja z zlorabo drog, predvsem psihostimulansov. Ne smemo pa pozabiti, da moteno spanje pri otroku vpliva na celo družino, saj navadno privede tudi do nezadostnega spanja pri starših oz. skrbnikih. »V Sloveniji sicer nimamo populacijskih študij, v svetu pa ocenjujejo, da naj bi težave s spanjem v različnih obdobjih svojega otroštva imelo kar 10–30 % vseh otrok. Velikokrat so te motnje prehodne, vendar pa lahko dolgotrajne, neprepoznane in nezdravljene motnje spanja vodijo tudi v kronične motnje spanja, ki se kažejo še v odrasli dobi,« opozarja asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Skratka, vsi nimamo enake potrebe po spanju. Praviloma drži: če se zjutraj zbudimo sveži in spočiti, je to znak, da smo spali dovolj.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 52, april 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo