Domov » Vsi članki » Članek » Marjeta Humar, urednica Farmacevtskega terminološkega slovarja

Marjeta Humar, urednica Farmacevtskega terminološkega slovarja


Sergeja Širca

Marjeta Humar, urednica Farmacevtskega terminološkega slovarja
Založba Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je izdala prvi slovenski farmacevtski terminološki slovar. Namenjen je farmacevtom različnih poklicev, študentom in drugim, ki jih zanima to področje znanosti. Izšel je na pobudo farmacevtov, ki se zavedajo, da je terminološki slovar atribut razvite stroke in odraz njene skrbi za nacionalni jezik.

Farmacevtski terminološki slovar je prvi razlagalni, normativni in večjezični slovar sodobnega slovenskega farmacevtskega izrazja, v celoti izdelan na podlagi slovenskega gradiva. Vsebuje 5614 slovarskih člankov. Urednica slovarja Marjeta Humar (na fotografiji) poudarja, da bo slovar prispeval k ohranitvi slovenščine kot jezika, v katerem je mogoče ubesediti tudi tako zahtevna znanstvena področja, kot je farmacija.

Gospa Humar, kaj za slovensko terminološko stroko pomeni izid Farmacevtskega terminološkega slovarja in kdo je dal pobudo zanj?

Pomeni prikaz in ureditev izrazja stroke. Slovar prikazuje, katero izrazje se uporablja v farmaciji, kaj pomeni posamezen strokovni izraz, kateremu izrazu daje stroka prednost ... To je še posebej pomembno v primerih, ko je za nek pojem v rabi več poimenovanj.

Najlepše je, če pride pobuda iz stroke, in tukaj je bilo tako. Že prej smo veliko sodelovali s farmacevti, saj prirejamo različna znanstvena srečanja, na katerih so sodelovali, in tako se je počasi oblikovala pobuda za izdelavo slovarja. Farmacevti tudi sicer za svoje strokovno izrazje veliko delajo.

Delo za slovar ste začeli že marca 2007, konec istega leta pa je bil med Fakulteto za farmacijo, Javno agencijo rs za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenskim farmacevtskim društvom, Lekarniško zbornico Slovenije in Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša zrc sazu podpisan dogovor o izdelavi farmacevtskega terminološkega slovarja. Zakaj je torej do izida slovarja moralo preteči še štiri leta?

Za slovar tako interdisciplinarne stroke, kot je farmacija, to ni dolg čas. Lani smo izdali farmacevtski, smučarski in botanični slovar ter priročnik za tehnike o tehniškem izrazju. Nobeno od teh del ni nastalo v enem letu. Farmacevtski slovar je bil kar razmeroma hitro narejen.

Izdelava slovarja se ne začne kar s pisanjem razlag, najprej je treba narediti seznam besed, ki bodo v slovarju. Ker ima ta veda tako zelo različna področja, od tehnologije, lekarništva do farmacevtske sociologije, biotehnologije in analize zdravil, je vsaka skupina strokovnjakov za posamezna področja morala napraviti seznam terminov, ki bodo prišli v slovar. Nato se je začelo opisovanje pomenov. Kar ni enostavno. Razlaga mora biti pravilna, vendar povedana na tak način, da se prikažejo razlike med pojmi, kolikor se le da mora biti razumljiva tudi nestrokovnjakom. Pri tem delu sem sodelovala z avtorji.

Dejansko ljudje, ki so sodelovali, niso sodelovali zaradi denarja, čeprav so porabili nešteto ur dela in so v slovar vložili svoje vrhunsko strokovno znanje. Delali so veliko, dolgo in brez ustreznega plačila. Predvsem so si želeli, da bi nastal slovar. Zanimivo, da se strokovnjaki večinoma težko odločijo za sodelovanje, ker so vsi obremenjeni s svojim delom, ko pa se vključijo v slovaropisno delo, ugotovijo, da jim to nudi priložnost za temeljit razmislek o njihovem področju.

V veliko pomoč pri delu nam je tudi računalniški program za obdelavo slovarskega gradiva, ki je delo naše skupine; brez tega bi vsa stvar trajala še veliko dlje. Izdelovanje tega programa je sicer trajalo nekaj let, a dobili smo program, brez katerega si našega dela ne predstavljam več.

Pri nastajanju slovarja je sodelovala cela vrsta farmacevtskih strokovnjakov, ki so obdelali gesla svojega področja. Pripravili so razlage, angleške in latinske ustreznike. Pripravljeno gradivo smo skupaj pregledovali, to je vzelo veliko časa, a brez tega ne gre. Urejene razlage je tehnična sodelavka vnesla v program, gesla sem onaglasila in dodala še druge podatke, npr. končnico v drugem sklonu pri samostalnikih, po potrebi izgovor, izvor ipd. Potem je sledil pregled sinonimije, usklajenosti razlag itd. Angleške ustreznike je pregledala Tanja Tekavčič Glover, latinske ustreznike pa Pavel Češarek.

Vsebinsko in organizacijsko smo nad slovarjem bdeli uredniki Jelka Šmid Korbar, Aleš Obreza in jaz.

Kako ste izbrali gesla, ki ste jih uvrstili v slovar? Ste imeli omejitev števila gesel?

Strokovnjaki različnih področij farmacije so prispevali vsak svoj seznam izrazov. Nismo imeli nobenih omejitev glede števila, saj smo želeli farmacijo prikazati kar se da široko. Mislim, da nam je to tudi uspelo.

Zadnje leto smo delali drugače, imeli smo skupne sestanke vseh sodelavcev, vsi so brali vsa področja v celoti. Nato smo na skupnih sestankih delali korekture, če je kdo opazil potrebo po popravku. To je bilo zelo zahtevno in bi lahko bilo problematično, če bi kdo zavračal popravke svojega področja. A nikoli ni nihče nasprotoval popravku ali dopolnilu svoje razlage in tako smo prišli do skupnih rešitev. Delo je bilo zelo naporno, predvsem zato, ker je farmacija zelo široko področje. A mislim, da so vsa področja dobro zastopana. Srečo smo imeli tudi pri izbiri recenzentov, Andreje Žele in Aleša Krbavčiča, ki je celotno besedilo dvakrat v celoti prebral in dal nešteto opomb, ki smo jih seveda upoštevali.

Farmacevtski terminološki slovar se ponaša s prenovljeno oblikovalsko podobo, ki je delo oblikovalca Dušana Grobovška. »Njegove« platnice krasijo tudi smučarski in botanični slovar. Bodo zdaj stalnica pri izdaji vaših publikacij?

Imeli smo srečo, da smo se povezali z družbo Medis, ki je bila generalni sponzor slovarja. Delo so sponzorirali tudi Lek, član skupine Sandoz, Krka, AstraZeneca, Schering-Plough, Belupo in Simps´s. S svojim sponzoriranjem je Medis omogočil med drugim tudi to, da je slovar lepše oblikovan kot ostali. Predlagal je sodelovanje z Dušanom Grobovškom, ki je zelo natančen in zahteven, vsak element smo z njim usklajevali, a končni izdelek je čudovit. Izbrali smo lep, očem prijazen papir in tudi rdeče-črna kombinacija črk prispeva k preglednosti. Zelo smo zadovoljni s tem sodelovanjem. Oblikovno in vsebinsko je slovar velik dosežek. Odslej bodo vsi naši slovarji imeli podoben koncept, kot ga je za farmacevtski slovar oblikoval Grobovšek, ker nam je ideja všeč in je odlično uresničena.

Avtorji Farmacevtskega terminološkega slovarja: Aleš Obreza, Jelka Šmid - Korbar, Marjeta Humar, Damjan Janeš, Barbara Razinger, Darja Frankič, Breda Kosirnik, Mojca Lunder, Matjaž Jeras, Janja Marc, Mirjana Gašperlin, Saša Baumgartner, Mitja Kos, Aleš Mrhar, Darko Černe, Branka Švajger, Maruša Hribar, Evgen Tomazin, Borut Božič, Petra Marinko, Samo Kreft, Simona Vučko Mole.

Po besedah predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša zrc sazu in urednika zbirke Slovarji prof. dr. Marka Snoja so sredstva, ki so predvidena za izdajo slovarjev v državnem proračunu, preskromna za zares dobro izvedbo, zato ste veseli sponzorjev. Kako pridobivate sredstva za izdajo slovarjev?

Predvsem kot projekte, ta slovar je denimo nastal v okviru projekta Slovenska terminologija in elektronski viri. Denarja pa je potrebno veliko, saj je dela veliko, dolgo traja in to stane. Pri vsakem terminološkem slovarju sodelujejo strokovni delavci Inštituta in zunanji strokovnjaki. Delavci Inštituta se financirajo iz projektov in drugih sredstev. Večino denarja od sponzorjev pa smo namenili za zelo skromne honorarje zunanjim sodelavcem, in še to v glavnem tistim, ki niso zaposleni na Fakulteti za farmacijo.

Dejansko ljudje, ki so sodelovali, niso sodelovali zaradi denarja, čeprav so porabili nešteto ur dela in so v slovar vložili svoje vrhunsko strokovno znanje. Delali so veliko, dolgo in brez ustreznega plačila. Predvsem so si želeli, da bi nastal slovar. Zanimivo, da se strokovnjaki večinoma težko odločijo za sodelovanje, ker so vsi obremenjeni s svojim delom, ko pa se vključijo v slovaropisno delo, ugotovijo, da jim to nudi priložnost za temeljit razmislek o njihovem področju. Dr. Obreza mi je rekel, da je težko začel delati, a če bi mu rekli, naj neha, bi mu bilo hudo.

S farmacevti sem zelo rada sodelovala, saj so bili vsi odlični strokovnjaki in razumevajoči sodelavci.

»Nimajo vsi narodi farmacevtskega slovarja, verjetno ga niti ne potrebujejo. V Sloveniji pa je prav farmacevtska stroka s farmacevtiko kot gospodarsko panogo eden od najpomembnejših motorjev gospodarskega razvoja in Slovenci smo po proizvodnji zdravil na prebivalca v samem svetovnem vrhu. Trudimo se, da bi slovenska farmacevtika ostala na visokem nivoju in se še naprej razvijala v naše skupno dobro. Zato je prav in potrebno, da se ta gospodarska moč izrazi tudi v strokovni literaturi, za katero velja, da ji je slovar eden od temeljev.« Tone Strnad, Medis - iz nagovora generalnega sponzorja Farmacevtskega terminološkega slovarja

Ali se bo delo za slovar nadaljevalo?

Zdaj, ko je slovar izšel, že razmišljamo, kako bi ga dopolnili in nadgradili za dopolnjeno knjižno izdajo ali za objavo na spletu, kjer bo dostopen širšemu krogu ljudi. Izdaja v nakladi 1200 izvodov bo namreč hitro pošla. Pričakujemo tudi odzive strokovne javnosti.

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša zrc sazu ste bili zaposleni kar 32 let in tudi po upokojitvi pred petimi leti še vedno sodelujete z njimi. Kaj vas žene?

To enostavno rada delam, poleg tega sem imela še nekaj dogovorov, ki sem jih želela zaključiti. Zato smo se dogovorili, da delam štiri dni na teden, ob petkih sem pa v penzionu. Poleg tega mi je všeč, ker ohranjam stike in sodelujem z zelo različnimi vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki, to me zelo bogati. To delo mi veliko pomeni. Čeprav se zavedam, da bo enkrat treba nehati in se posvetiti še čemu drugemu …

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 62, april 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo