Domov » Vsi članki » Članek » Maratonski špaget

Maratonski špaget


Mihael Vrčkovnik, absolvent dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj kuhanja

Ne skrbite, ni dolg 42 kilometrov. Bi pa ideja lahko bila izhodišče za knjigo rekordov. Verjetno je to najmanj priljubljen špaget med tekači, še posebno tisti teden ali dneve pred maratonom, ko se ta špaget najbolj vleče in je vedno bolj dolg, dolgo, doooooolgočasen.

Nekateri bodo rekli, da poznajo podobno zgodbo z enotedenskega jadranja, drugi s smučanja, tretji s plezanja. Maratonski špaget praktično navijamo na vilice vsakokrat, ko se odločimo za aktivne počitnice. Kot ljubiteljski kuhar si seveda naveličanja na temo testenin nikakor ne znam privoščiti, zato sem si bil prisiljen izmisliti že za pol prazen hladilnik receptov.

kulinarikaIn sem jih kuhal še zadnjič na predvečer. Ona bi kaj lahkega in zdravega, jaz bi kaj močnega in dobrega plus fosil, sveder, metuljček ali celo makaron, samo ne špaget. Ona bi špaget. Pa ne navaden špaget, ona bi polnozrnat špaget. V redu, že prav, in sem končno imel na štedilniku to, česar si nikoli ne želim. Dva lonca in dve teflonki. Dve različni jedi. Luksuz. Na dveh plinih in dveh električnih ploščah, vse z različnimi premeri in močmi, zdaj pa kuhaj. Ampak dragi, saj bova jedla skupaj, ne? Aha, najbrž misli sočasno.

Do zdaj sem vas, cenjene bralke in bralci, pustil nekoliko ob strani, ker je bitka med okusi in oblikami testenin zame kratko in malo pač zelo pomembna. Ni mi vseeno, ali bo v zgodbi nastopil zelen, rdeč ali rumen testeninko, kaj šele, ali bo podoben črnemu kruhu.

Zdaj postanite pozorni. Delata se dva obroka. Prva posoda in prva ponev njen obrok, druga posoda in druga ponev moj obrok. Imam dve veliki leseni deski.

Na prvi se na kolobarje režejo izkoščičene olive, korenček in na trakce zadnji izdihljaji sveže paprike. Zaradi mene lahko dodaste tudi kalčke ali še kaj bolj zdravega, če obstaja. To se me ne tiče. To je ženski obrok.

Na drugi leseni deski se na kolobarje režeta suha salama in čebula, na četrtinke sveži šampinjoni. Stroke česna olupim in prepolovim, pekoč feferon samo operem, korenček – že narezan – ukradem s prve deske. Spogledujem se tudi s koruzo iz konzerve. Zakaj pa ne. Še malo škroba, bomba.

Ko v obeh posodah slana voda počasi prehaja v krop, v prvo ponev na srednjem ognju na vroče olivno olje zvrnemo vsebino s prve deske. V drugo ponev pade najprej suha salama, katere kolobarje smo narezali na četrtine ali trakce.

Kuhalnici imamo ločeni. Bodite pozorni na minimalizem in čisto sredozemskost prvega obroka ter pretiravanje v stilu kmečko-študentskega sožitja okusov druge ponve. Salamo pražimo na vroči ponvi. Ne potrebujemo olja, ker ga salama sama izpusti. Ko se to zgodi, stresemo vsebino druge deske v drugo ponev k salami in pražimo. Zdrav obrok v prvi ponvi le nekoliko posolimo, mogoče dodamo kakšen ščepec mešanice mediteranskih začimb. Ko sestavine izgubijo prvotno surovost, zalijemo s kozarčkom vode in pokuhavamo do izparetja. Zelenjavice se bodo napile okusa, videz dobijo lep, svetleče oljnat. Pazimo, da ne povremo preveč, naj se ne zažgejo začimbe ali sestavine.

Nezdrav moški predmaratonski obrok (druga ponev, suha salama …) po praženju zalijemo s paradižnikovo mezgo, odcejeno koruzo vmešamo, nato prav tako povremo. Začimbe, ki smo jih dodali, so bile sol, poper, česen v prahu, ščepec origana in timijana, mogoče še bazilike in en lovorov list. Minutko, dve pred povretjem posladkamo s tri četrt žličke sladkorja.
Ko v posodah voda zavre, stresemo v prvo polnozrnate špagete, v drugo pa praznozrnate nešpagete, nekaj pač od prej naštetega. Oboje kuhamo po navodilih z embalaže. Čeprav tem navodilom ne verjamem čisto stoodstotno, so dobro vodilo do mehkobe al dente, ki jo moramo sproti preverjati s pokušanjem. Če želimo kombinacijo res dobrega testeninskega obroka, moramo vedno paziti, da se nam katera koli zelenjava niti testenine ne prekuhajo. Vse mora biti nekoliko al dente, kar pomeni kuhano, a še vseeno ne prenapito z vodo.

Pri ljubiteljski pripravi dveh obrokov je težko obvladati štiri posode naenkrat. Ker niste hobotnica in ker nimate asistenta in ker ste pametnejši od mene, boste pripravili le njen obrok. Odcejene špagete vsujte v prvo ponev in jih še minutko do dve skupaj z vsebino pražite in mešajte na malem ognju. Ko se sestavine enakomerno premešajo med špagete, postrezite na krožnik, čez naribajte parmezan ali kateri drug trdi sir – in to je to.
V drugem primeru bomo na krožnik postregli najprej odcejene svedre ali nekaj od teh divjih vrst in prelili z dovolj zgoščeno omako na osnovi paradižnikov. Ni videti ravno prefinjena italijanska pašta, a to niti ni njen namen.

Opozorim naj vas, da obe omaki potrebujeta vsaj petnajst minut kuhanja, tako da si čas za vrenje vode in kuhanje testenin primerno prilagodite.

Namen obeh porcij je bil dati energijo lovcu in lovki na 21 kilometrov naslednje jutro. Oba sta uplenila zelo solidne čase z eno opazno, a zanemarljivo razliko. Nekdo ni mogel skriti prebavnih motenj še ves naslednji dan, medtem ko si je ona, sem ti rekla, sproščeno regenerirala mišice in možgane ter uživala v romantičnih komedijah. Torej je bil prvi obrok najbrž boljši zaradi nekaj nekih zrn, ker drugi zaradi suhe salame ni bil slabši, mogoče malo premasten. Kdo bi vedel?

Prvi obrok:

  • polnozrnati špageti (150 g)
  • olive, korenček, paprika, zaradi mene lahko tudi kalčki
  • sol, pol žličke mediteranskih začimb
  • olivno olje

Drugi obrok:

  • navadni svedri (150 g)
  • suha salama (5 dag), najboljše domača
  • pol čebule, šest strokov česna, en pekoč feferon, konzerva koruze, pet svežih šampinjonov
  • konzerva ali tetrapak mezge, lahko tudi pelatov
  • poper, sol, origano, timijan, bazilika, lovor, česen v prahu, žlička sladkorja

Seveda se je vsaj tekmovalna tekaška sezona z ljubljanskim maratonom že končala, upad forme je na obzorju, naveličanost tedensko pretečenih istih cest in stezic se nam vidi na čelu. Vsega pa je kriv Grk, ki je na  koncu tako ali tako umrl. Vzrok smrti je zaenkrat še neznan.

Vprašanje je, ali bi Grk preživel, tudi če bi se pravilno prehranjeval, saj je pred zmagovalnim razglasom o zmagi pretekel že vsaj 250 kilometrov, ko je iz Aten v Šparto šel iskat pomoč za vojno na Maratonskem polju proti Perzijcem.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 27, november 2008.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo