DOMOV NA LEKARNIŠKI TEHTNICI LEKARNIŠKA DEJAVNOST - KAM GREŠ?

Lekarniška dejavnost - kam greš?

Lekarniška zbornica Slovenije je konec novembra organizirala posvet z naslovom Lekarniška dejavnost: strošek ali investicija v zdravstvenem sistemu. S pomočjo strokovnjakov so poiskati rešitve za slovensko lekarništvo, ki je v vse večjih težavah. Zbrane so opozorili, da je dejavnost podfinancirana, lekarniški farmacevti preobremenjeni, pričakovanja v odnosu do lekarn pa vedno večja. Na posvetu je sodeloval predstavnik ministrstva za zdravje g. Martin Toth, svoj pogled na lekarniško dejavnost pa so ponudili tudi drugi strokovnjaki: ekonomska strokovnjaka prof. dr. Maks Tajnikar in prof. dr. Rasto Ovin, prof. dr. Aleš Mrhar s Fakultete za farmacijo, svetovalec predsednika za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja mag. Franc Hočevar in drugi. Na posvetu je sodeloval tudi dr. Jens Gobrecht iz nemške ABDE, ki je predstavil lekarništvo v Nemčiji.

Mag. Andreja Čufar, mag. farm. , predsednica Lekarniške zbornice

Mag. Andreja Čufar, mag.farm; dr. Maks TajnikarLekarna je na nek način vseskozi v kontradiktorni poziciji: nekateri jo gledajo kot trgovino, drugi kot del zdravstva. Dejstvo je, da so nekatere lekarne zaradi sistema financiranja, kot ga imamo, v resni stiski. Nekatere evropske države v so glede teh vprašanj v zadnjem desetletju uvedle pomembne spremembe, druge vztrajno in uspešno branijo regulacijo lekarniške dejavnosti kot nujnost za zaščito zdravja svojih državljanov in vzdržnosti zdravstvenega sistema. Tudi evropske institucije si glede tovrstnih vprašanj niso enotne. Evropska komisija meni, da bi bilo treba regulacijo v lekarniški dejavnosti odpraviti. Evropsko sodišče je zavzelo jasno stališče, da so zdravila blago posebnega družbenega pomena, magister farmacije pa nenadomestljiv strokovnjak in svetovalec za njihovo varno preskrbo in uporabo. Ne smemo pozabiti, da ustrezen sistem lekarništva znižuje stroške v zdravstvu na drugih področjih, na primer pri hospitalizacijah.

V Sloveniji je delo lekarn vrednoteno na svojevrsten, samo nam lasten način, ki je star že skoraj tri desetletja. Kot tak kliče po spremembah, saj posledice njegove neustreznosti silijo lekarne v določene stihijske aktivnosti, brez prave strateške usmeritve ali celo v nasprotju s temi vsaj na deklarativni ravni. Celotna situacija še najbolj spominja na vroč kostanj v žerjavici: vsi bi ga imeli, pa nihče ni dovolj pogumen, da bi šel ponj.

Prof. dr. Maks Tajnikar, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Glede na celoten zdravstveni sistem v Sloveniji lekarne potrebujejo le manjše spremembe, predvsem v financiranju. Sodobna lekarna bo morala biti kombinacija javne službe,  ki preskrbuje z zdravili, in trženjskih priložnosti. Nikoli se ne zgodi, da bi javna dejavnost financirala tržno, temveč je vedno obratno. V primeru, ko bi lekarnam vzeli tržni del, bi dobili invalidne javne zavode, ki bi počasi propadli. Nedopustno je tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije znižuje vrednost točke lekarnam večkrat letno, saj je tako še težje gospodariti.

Martin Toth, svetovalec ministra za zdravje

Martin Toth, svetovalec ministra za zdravjeLekarna je pomemben del zdravstvene dejavnosti, in kot tako jo želimo na ministrstvu tudi ohraniti. Farmacevti v lekarnah morajo še bolj prevzeti vlogo svetovalca o uporabi zdravil. Prihranki, ki bi nastali z manjšim številom hospitalizacij zaradi neustrezne rabe zdravil, bi bili višji od kritja stroškov svetovalne vloge lekarnarjev. Letno se predpiše 16 milijonov evrov receptov, to je v povprečju 8 receptov na prebivalca. Na leto beležimo kar 5-6 % ljudi, ki so hospitalizirani zaradi napačnega jemanja zdravil.

Če želimo napredek in razvoj lekarniške dejavnosti, mora biti to delo ustrezno ovrednoteno. Veliko bo potrebno narediti na področju delitve dela, še posebno v bolnišnicah, saj mora farmacevt enakovredno sodelovati v zdravniškem timu. V ospredju vsega pa mora biti pacient. V pripravi imamo dopolnitev sistema financiranja lekarn. V okviru sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti bomo tako spremenili sistem podeljevanja koncesij lekarnam. Le-ta naj bi novem potekal bolj organizirano in na podlagi potreb, ki bodo izhajale iz meril za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti. Koncesija se bo lahko razpisala le tam, kjer javni zavod s svojimi kapacitetami ne bo uspel pokrivati potreb, ki jih določajo merila. S spremembo zakona želimo obenem stopiti stran od klasičnega vodenja javnih zavodov. Tem spremembam bo sledil še zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki je trenutno v fazi predlogov. V letu 2010 želimo tako v zdravstvu končno narediti red.