Domov » Vsi članki » Članek » Lekarna Špringer: med težo potreb in lahkoto razkošja

Lekarna Špringer: med težo potreb in lahkoto razkošja


Janez Špringer, mag. farm. spec.

Vabljeni ste po nasvet v prvo robotizirano lekarno na Slovenskem, ki se vse od svojega začetka 2007 naprej zavzema za dobro – lekarniškega imena zaslužno – storitev.

Etičnost utemelji in stvarnost upraviči lekarniško delo. Etičnost zaveže delo zdravstvenemu namenu, stvarnost pa ga naredi za ljudi koristno. Delo, ki ni prostorsko in časovno izvedljivo, ne more postati stvarno, pa naj si po svoji nameri trudi biti še tako etično. Denimo, če se farmacevt preveč zamudi z obsežnim in natančnim vnosom ter prinosom zdravil po policah in predalih za izdajni pult, kdo bo namesto njega opravil bolezni neljubo in zdravju koristno izdajo zdravil v prid ljudem? Zato naj pripade lekarniškemu robotu, kar je robotovega, in lekarniškemu farmacevtu, kar je farmacevtovega.

Lekarniški farmacevt

Prva robotizirana lekarna na SlovenskemLekarniški farmacevt deluje v polju zdravstvenega varstva, ki je vodilo oziroma duh zdravstvenega dogodka. V njem se bolnik (o)zdravi s pomočjo pravilnega zdravljenja z zdravili. To se odlikuje po tem, da je zdravljenje skladno z zdravstveno namero ustrezno, učinkovito in varno izvedeno. Nosilci zdravstvenega dogodka naredijo zdravstveni dogodek uresničljiv. Pri zdravljenju z zdravili so pomembni zdravstveni nosilci zdravnik, farmacevt in bolnik, pri čemer je bolnik vselej v središču pozornosti. Zdravnik je zdravstveni delavec, ki postavi pravilno zdravljenje, tudi z zdravili. Lekarniški farmacevt je zdravstveni delavec, ki pravilno zdravljenje, povezano z zdravili, omogoči. Lekarniški farmacevt na primer pri vodenju farmacevtske skrbi svojo nalogo opravi po predhodni oceni zdravljenja. Zdravljen bolnik je oseba, ki privoli, neposredno izvede in na koncu izkusi pravilno zdravljenje. Zdravljenje je zdravstveni dogodek, kjer zdravstveno namero – ob pomoči farmacevta ali brez njega – postavi zdravnik, zato je le-ta odgovoren za zdravljenje v celoti. Samozdravljenje je zdravstveni dogodek, kjer zdravstveno namero – ob pomoči zdravstvenega delavca ali brez njega – postavi bolnik sam, zato je za samozdravljenje odgovoren v celoti sam odgovoren. Farmacevt nikoli ni odgovoren za (samo)zdravljenje v celoti, je pa pogosto nepogrešljiva vez med obema zdravstvenima položajema: zdravljenjem in samozdravljenjem. Izdaja zdravil v lekarni je torej sestavina celostnega zdravstvenega dogodka, kjer farmacevt omogoči pravilno zdravljenje z zdravili. Pri farmacevtski skrbi s svojo oceno to stori tako, da prepreči in odpravi težave, povezane z zdravili.

Lekarniški robot

Lekarniški robot je pravzaprav neke vrste dejavna polica ali predal za zdravila, ki namesto farmacevta in po njegovem naročilu izvrši vnos in prinos zdravil, namenjen njihovi izdaji. 

Lekarniški robot je pravzaprav neke vrste dejavna polica ali predal za zdravila, ki namesto farmacevta in po njegovem naročilu izvrši vnos in prinos zdravil, namenjen njihovi izdaji. Lekarniški robot niti ne sprejema niti ne izdaja zdravil, ne svetuje in ne izvaja farmacevtske skrbi, pač pa je le v pomoč kot dobrodošlo stvarno sredstvo, ker sprosti več razpoložljivega časa in prostora za bolnika. Omogoči več časa za pogovor med farmacevtom in bolnikom ter dopusti možnost za svetovanje in farmacevtsko skrb. Obenem postane zdravstveni dogodek z njim za bolnika prijaznejši in za farmacevta privlačnejši. Lekarniški robot je neomajno predan svojemu delu in ga opravi ravno toliko in na takšen način, kolikor in kakor mu ga naloži lekarniški gospodar. Ko ga opazujemo pri brezhibno lepo izvedenem opravilu, se zdi, da svoje tehnične naloge rad opravlja. Kako tudi ne bi, saj deluje v brezskrbnem raju po človeški podobi, za katerega ne prevzema nobene odgovornosti. Kadar se pokvari, mu je figo mar, kako in kaj, saj se je le ujel v napako, ki mu jo je nastavil kakšen človeški strokovnjak. Lekarniški robot je farmacevtov pomočnik. Farmacevtova odgovornost pa ni prenosljiva na nobeno drugo osebo, kaj šele stvar.

Bolnik

Bolnik je bolna ali potencialno bolna oseba, vredna zdravstvene pozornosti. Tako kot je robot farmacevtov pomočnik, je farmacevt pomočnik bolniku. Čeprav farmacevt ni odgovoren za bolnikovo zdravljenje v celoti, ga oskrbi z najboljšim – resnično potrebnim – zdravilom. Ni treba posebej poudariti, da to ni poljubno želeno zdravilo. Zato kot že uvodoma izrečeno: »Vabljeni po zdravilni nasvet v lekarno!« Če vas pot zanese v Panonski svet, ste dobrodošli na vseh treh lokacijah Lekarne Špringer: Gornja Radgona, Apače in Razkrižje.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo