DOMOV BOLEZNI ONKOLOGIJA LASJE PO ZDRAVLJENJU RAKA

Lasje po zdravljenju raka

Za rakave celice je značilno, da se delijo hitreje kot večina celic v telesu, kar izkoriščamo pri zdravljenju. Tako delovanje večine citostatikov temelji na preprečevanju rasti in delitve celic in s tem uničuje rakave celice. Zdravljenje s citostatiki žal ni usmerjeno zdravljenje. Poleg rakavih prizadene tudi zdrave, predvsem hitro deleče se celice v telesu in tako pogosto povzroča neželene učinke, tudi izgubo las.

Navadno se izpadanje las začne 2 do 3 tedne po začetku zdravljenja s kemoterapijo.Izguba las (alopecija) je najpogostejši neželeni učinek, ki nastane zaradi delovanja zdravil za zdravljenje raka na hitro deleče se celice lasnega folikla. Izgubo las najpogosteje povzročajo citostatiki, redko se pojavi izpadanje in redčenje las ob hormonskem zdravljenju in zdravljenju z nekaterimi biološkimi zdravili. Radioterapija (obsevanje) povzroča izgubo las samo v območju, ki ga obsevajo.

Izguba las, ki se ji pogosto pridruži tudi izpadanje dlak po drugih delih telesa ter trepalnic in obrvi, je lahko popolna ali pa se lasje le razredčijo. Izpadajo lahko postopno ali pa v velikih šopih v nekaj dneh. Navadno se izpadanje las začne 2 do 3 tedne po začetku zdravljenja s kemoterapijo, lahko pa se pojavi šele po nekaj ciklih zdravljenja. Izguba las je popolna po enem do dveh mesecih, vendar je le začasna. Po prenehanju zdravljenja, včasih že vmes, lasje ponovno zrastejo. Običajno začnejo rasti mesec dni po zadnji kemoterapiji in se povsem obnovijo v treh do šestih mesecih. Nemalokrat so lahko tudi drugačne barve in strukture. Tako pogosto najprej zrastejo tanjši, bolj fini lasje, lahko so na primer kodrasti, čeprav so bili pred zdravljenjem povsem ravni.

Nega las po zdravljenju

Lasje, ki ponovno zrastejo po zdravljenju s kemoterapijo in obsevanjem, so pogosto na začetku tanki in vsebujejo manjši delež proteinov, zato je potrebno veliko pozornosti posvetiti negi las in lasišča. Tako je priporočljivo, da se bolniki izogibajo grobemu razčesavanju in pretirani uporabi toplote pri urejanju pričeske – vročemu sušenju ter ravnanju las, bolniki pa naj uporabljajo mehko krtačo.

Navadno se izpadanje las začne 2 do 3 tedne po začetku zdravljenja s kemoterapijo, lahko pa se pojavi šele po nekaj ciklih zdravljenja. Izguba las je le začasna.

Kakovost las se bo izboljšala tudi z rednim striženjem. Za nego je priporočljiva uporaba blagih šamponov (na primer otroških) in balzamov, ki lahko vsebujejo tudi naravna rastlinska olja, kot sta jojobino ali mandljevo olje. Šamponi lahko vsebujejo tudi UV-zaščito, ki zaščiti lase pred dejavniki okolja, in antioksidante, ki pomagajo preprečevati poškodbe las. Priporočljiva je tudi blaga masaža lasišča, ki stimulira prekrvavitev in izločanje sebuma. Izogibati se je potrebno tesnemu spenjanju las.

Zdravi lasje potrebujejo za rast zdravo lasišče. Takoj po zdravljenju je lasišče lahko suho in občutljivo, zato je priporočljiva uporaba proizvodov, ki lasišče navlažijo, zmanjšajo draženje in vnetje. Bolniki lahko uporabijo vlažilno mleko ali otroško olje. Na lase in lasišče bodo blagodejno vplivale tudi sestavine nekaterih produktov za nego, kot so: biotin, folna kislina, niacin, pantenol, izvlečki kamilic in rožmarina, aloe vera, nekateri antioksidanti.

Barvanje las

Čeprav je rezultatov raziskav s področja barvanja las malo, trenutne klinične smernice priporočajo, da se las ne barva 6 mesecev po zaključku zdravljenja s kemoterapijo. Vzrok za to je občutljivost lasišča in lomljivost novo zraslih las. Pred barvanjem je treba izvesti test občutljivosti.

Če bolnika barva las zelo moti in si želi spremembe, je priporočljiva uporaba barvnih prelivov za lase (toniranje) in semi-permanentih barv, ki se sperejo po nekaj pranjih. Medtem ko barva pri trajnem barvanju prodre globoko v strukturo las, se pigmenti pri toniranju odlagajo zgolj na površini las. Barvni prelivi običajno ne vsebujejo amoniaka in oksidacijskih sredstev, zato so v primerjavi z drugimi metodami barvanja bistveno nežnejši do las.

Če bolnik uporablja trajne barve, se naj izogiba zelo temnim odtenkom, saj ti vsebujejo večji delež pigmentov. Priporočljivo je, da se za barvanje uporabljajo tehnike, ki preprečujejo neposreden kontakt barve z lasiščem (uporaba folij). Takoj po zdravljenju s citostatiki se lasje lahko drugače odzovejo na barvanje. Lasje dnevno zrastejo med 0,3 in 0,45 milimetra, kar pomeni mesečno od 1 do 1,2 centimetra. Normalno izpade 30 do največ 100 las na dan. Navadno se izpadanje las začne 2 do 3 tedne po začetku zdravljenja s kemoterapijo, lahko pa se pojavi šele po nekaj ciklih zdravljenja. Izguba las je le začasna.

Osnovna dejstva o laseh

Anatomsko se las deli na steblo in korenino. Lasno steblo je vidni del lasu, lasna korenina pa se nahaja v koži in jo obkroža lasna ovojnica. Lasni folikel ali mešiček je najpomembnejši del lasu, iz katere raste las. Tkivo lasnega mešička je odgovorno za rast in obnovo las in je sestavljeno iz celic, ki se hitro delijo.

Posamezni las je zgrajen iz okoli 80 odstotkov keratina, 10 do 15 odstotkov vode, preostanek predstavljajo pigmenti, minerali in lipidi. Lasje so zgrajeni iz treh plasti: iz luskaste povrhnjice (lasne kutikule), iz vmesne lasne skorje (korteksa) in iz lasne sredice (medule). Korteks predstavlja približno 80 odstotkov celotne mase. Z barvanjem, beljenjem ali trajnim kodranjem posežemo v strukturo korteksa.