Domov » Vsi članki » Članek » Kronična rana, problem sodobnega časa

Kronična rana, problem sodobnega časa


Zdenka Kramar, Oti Mertelj, Splošna bolnišnica Jesenice

Človek se je s celjenjem ran ukvarjal že v preteklosti. V upanju, da se bo rana zacelila, so se ljudje zatekali k vražam, na rano pa polagali različna zelišča, vroče vino, olje, med, drevesno lubje in druge snovi.

O rani govorimo, kadar gre za nasilno prekinitev tkiv. Beseda rana je širok pojem, saj lahko zajema vse, od majhnih površinskih prask, odrgnin, do globokih ran, ki segajo tudi v notranjost in telesne votline. Celjenje ali zaraščanje rane je dinamičen proces, zato glede na proces celjenja in glede na vzrok nastanka rane delimo na akutne in kronične.

Oblogo na razjedi na goleni zamenjamo glede na zdravnikova navodila in prepojenost obloge z izločkom.

Kronične rane nastanejo na delih telesa, kjer pride do motnje v prekrvavitvi. Motnje povzročajo venozne, arterijske ali presnovne poškodbe žilja. Do poškodbe žilja lahko pride tudi zaradi pritiska, sevanja ali tumorjev. Glede na motnjo v prekrvitvi lahko kronične rane razdelimo na golenjo razjedo, razjedo zaradi pritiska, rano na stopalu diabetika in maligno kožno rano.

Na celjenje rane vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Notranji dejavniki so razna spremljajoča obolenja, še posebej sladkorna bolezen, bolečina, bolnikovo imunsko stanje, bolnikova prehranjenost in starost. Na celjenje rane vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so okužba, ponavljajoče se poškodbe rane, prisotnost odmrlega tkiva, izsušitev rane, temperatura okolja v rani in neprimerna uporaba oblog.

Preležanina – razjeda zaradi pritiska

Oblogo na di na goleni zamenjamo glede na zdravnikova navodila in prepojenost obloge z izločkom.

Razjede zaradi pritiska največkrat nastanejo na izpostavljenih predelih telesa zaradi delovanja pritiska. Pritisk povzroči motnjo v prekrvitvi določenega predela. Žile so zaradi tega stisnjene, posledica česar je pomanjkanje pretoka krvi, to pa vodi v poškodbo kože, odmrtje tkiva in nastanek razjede. Predeli, ki so izpostavljeni in najbolj ogroženi, so področje trtice, bokov, pet, gležnja in komolcev. Ko bolnik nepravilno sedi in drsi po postelji navzdol, prav tako nastanejo razjede zaradi pritiska. Tu je vzrok nastanka razjede delovanje strižnih sil. Delovanje dveh nasprotujočih si sil vpliva na krvne žile – pride do zvitja žil in s tem do motnje v prekrvitvi.

Na predelu pritiska se najprej pojavi rdečina in bolečina. Če pritiska ne razbremenimo, se na tem mestu poleg rdečine pojavi mehur ali odrgnina, okvarijo se vse plasti kože vse do mišic, kosti in sklepov. Do nastanka razjede lahko pride že v manj kot dveh urah. Tveganje za nastanek razjed zaradi pritiska poveča še povišana telesna temperatura, neustrezna prehranjenost, uhajanje blata in urina, izsušena in stanjšana koža ter uživanje raznih pomirjeval in analgetikov.

Aktivnosti, s katerimi lahko preprečimo nastanek razjed zaradi pritiska:

  • Redno spreminjanje lege telesa – običajno na dve uri. Bolnik lahko leži na desnem, levem boku, hrbtu, trebuhu ali sedi.
  • Pravilno obračanje in nameščanje bolnika v ustrezen položaj. Pomembno je, da bolnika ne vlečemo po postelji. Če je le možno, naj bolnik pri tem tudi sam aktivno sodeluje.
  • Redna osebna higiena in redna menjava osebnega perila.
  • Skrb za nego in zaščito kože.
  • Ustrezna prehrana, zadostno uživanje tekočin.
  • Redna menjava posteljnega perila in pravilno nameščanje – brez gub.
  • Redno pregledovanje kože na izpostavljenih predelih.
  • Redna menjava pleničk ali drugih pripomočkov ter nega kože po odvajanju blata in urina.
  • Uporaba pripomočkov za razbremenitev.
  • Pravilno sedenje.
  • Izogibanje ležanju na predelu, kjer je že rdečina.

Če se je razjeda zaradi pritiska že pojavila, je potreben posvet z zdravnikom in medicinsko sestro. Skupaj z bolnikom ali njegovimi svojci oblikujeta program oskrbe in ostalih preventivnih aktivnosti. Pri sami preventivi in oskrbi razjed so nam na voljo številne obloge, ki pospešijo naravni proces celjenja.

Preležanine lahko preprečimo predvsem z rednim spreminjanjem lege telesa ter pravilnim obračanjem in nameščanjem bolnika v ustrezen položaj.

Razjeda na goleni

Razjeda na goleni nastane zaradi motenj v delovanju žilja, na spodnjih okončinah lahko pride do določenih bolezenskih stanj, pri katerih zaradi pomanjkanja delovanja zaklopk v venah kri zastaja in nezadostno odteka iz spodnjih okončin. Nezadostno odtekanje krvi iz venskega sistema nog ima za posledico otekanje nog, in sicer najprej okoli gležnja. Kasneje se na tem mestu pojavijo razširjene žilice, koža postane temnejše barve. Bolniki imajo težke, utrujene in nemirne noge. Pojavi se občutek napetosti, lahko pride do krčev. Koža postaja modrikasta, boleča in ranljiva. Če teh sprememb ne zdravimo, pride do nastanka rane. Le-te so najpogosteje prisotne v okolici gležnjev. Razjede se pojavljajo pri starejši populaciji, kjer so prisotna še druga obolenja. Zdravnik specialist določi diagnozo golenje razjede, od katere je odvisna kompresijska terapija.

Akutne rane se zacelijo v enem ali dveh tednih, pri kroničnih ranah pa se proces celjenja zaustavi, zato vse rane, ki se celijo odprto in se ne zacelijo v štirih do osmih tednih, imenujemo kronične rane.

Venska razjeda se pojavi na spodnji tretjini goleni nad notranjim ali zunanjim gležnjem. Robovi razjede so nazobčani, površina rane je pokrita s fibrinskimi oblogami, ki veliko izločajo. Koža v okolici je topla, suha. Prisotna je oteklina, rdečina in pigmentacije. Pulzi so tipni. Pri zdravljenju venske golenje razjede je poleg preveze rane potrebno tudi povijanje nog z elastičnim povojem. S pripomočki, kot so dolgoelastični, kratkoelastični povoji in elastične kompresijske nogavice, izvajamo zunanji pritisk na venozno ožilje in s tem preprečujemo zastoj venske krvi v okvarjenih venah ter krepimo delovanje mišične črpalke. Vrsto kompresije vedno določi zdravnik dermatolog – flebolog.

Arterijska razjeda nastane zaradi ateroskleroze arterij na spodnjih okončinah. Ti bolniki imajo pogosto pridružene bolezni, kot so povišan arterijski pritisk, kronična ledvična bolezen ali sladkorna bolezen. Prvi znak arterijske bolezni je bolečina v mečih ob naporu, kasneje tudi v mirovanju. Pride do pomanjkanja kisika, tkivo propade in nastane rana. Rane se pojavijo kjerkoli na stopalu, na blazinicah prstov in lahko jih je več hkrati. So globoke, okrogle in ovalne oblike, izločka je malo, na površini pa vidimo odmrlo tkivo. Koža v okolici razjede je hladna. Pri arterijski golenji razjedi je kompresijsko zdravljenje prepovedano.

Pri mešani arteriovenski razjedi je prav tako zdravnik tisti, ki se odloči za kompresijo in vrsto le-te. Tudi po zacelitvi venske golenje razjede je kompresijsko zdravljenje še vedno potrebno.

Pri oskrbi kronične razjede moramo biti pozorni, da z oblogo vzdržujemo toplo in vlažno okolje. To lahko med drugim zagotovimo z uporabo sodobnih oblog, ki v rani vzdržujejo toplo in vlažno okolje.

Pri oskrbi kronične razjede moramo biti pozorni, da z oblogo vzdržujemo toplo in vlažno okolje. To zagotovimo tako, da za čiščenje razjede uporabljamo toplo tekočo vodo, da ne pustimo razjed dalj časa odkritih, brez obloge, in da uporabljamo sodobne obloge, ki v rani vzdržujejo toplo in vlažno okolje. Gaze za oskrbo razjed naj ne bi uporabljali, saj s takim načinom oskrbe ne moremo vzdrževati toplega in vlažnega okolja. Prav tako mikroorganizmi lahko prestopijo v razjedo in jo na tak način lahko še sekundarno okužimo.

Kako oskrbimo razjedo na goleni?

  • Odstranimo povoje in ostali obvezilni material. Ob tem opazujemo barvo in količino izločka iz razjede.
  • Razjedo tuširamo s pitno tekočo mlačno vodo, obloge na površini rane pa odstranimo s pomočjo krpe za enkratno uporabo in tekočega pH nevtralnega mila. Posebej smo pozorni na rob in okolico razjede. Oboje dobro očistimo, da odstranimo ostanke kreme in morebitne ostanke izločka iz rane. Okolico razjede nežno osušimo.
  • Okolico razjede zaščitimo z negovalnim mazilom, v primeru iztekanja večje količine izločka pa z zaščitno kremo.
  • Na razjedo položimo predpisano oblogo. Katera obloga je primerna za vašo rano, bo odločil vaš lečeči zdravnik, lahko dermatolog ali patronažna medicinska sestra, ki se bo posvetovala z zdravnikom.
  • Za pritrditev obloge na goleni vedno uporabimo neelastične bombažne povoje. Nikoli za pritrditev obloge ne uporabljamo lepilnih trakov, kajti koža na goleni je običajno že ranljiva in bi jo z lepilnim trakom le še dodatno poškodovali.
  • Kadar je predpisana še kompresijska terapija, nogo dodatno povijemo z dolgoelastičnim ali kratkoelastičnim povojem.
  • Oblogo zamenjamo glede na zdravnikova navodila in prepojenost obloge z izločkom.

Koncept celjenja v toplem vlažnem okolju je privedel do masovne proizvodnje sodobnih oblog. Obloge niso univerzalne, vsaka je namenjena določeni rani in fazi celjenja rane. Obloge so lahko enoplastne ali večplastne, kjer vsaka plast opravlja določeno funkcijo. Obloge so lahko različnih oblik in debeline, v obliki gelov ali past. Primarne obloge pridejo v neposreden stik z rano, nadomestijo manjkajoči del tkiva. Sekundarne obloge dopolnijo primarno oblogo v smislu pritrditve, zapolnitve, vpojnosti in zaščite rane. Obloge razdelimo v skupine po generičnih imenih v poliuretanske filme, hidrokoloide, hidrogele, alginate, poliuretanske pene, membrane, hidrokapilarne obloge, resorptivne obloge, hidrofibre, obloge s kolageni, kontaktne mrežice, obloge s silikonom, akrilati in sestavljene obloge. 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 61, marec 2012


NAŠA LEKARNA

Uredništvo